Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju učencev in njihovih razredničark glede izvajanja razrednih ur med poukom na daljavo, ki je prekinjeno potekal v letih 2020 in 2021. V teoretičnem delu je predstavljeno, kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge in naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opredeljene so tudi značilnosti skupine in še podrobneje opisan oddelek kot skupina, saj so značilnosti le-te dejavnik, ki se pomembno odraža na delovanju razreda kot skupnosti. Opisana je tudi vloga razrednika kot vodje oddelčne skupnosti in predstavljene njegove vloge in naloge ter delo, ki ga kot učitelj razrednik opravlja na razredni stopnji. V naslednjem delu so opredeljene razredne ure in njihov namen. Zanimala nas je tudi priprava razrednikov na ure oddelčne skupnosti. V zadnjem delu pa je opisano izobraževanje na daljavo, njegove posledice, slabosti in prednosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so udeleženci poročali, da so razredniki tudi med poukom na daljavo redno izvajali razredne ure, saj se jim je to zdelo pomembno zaradi pomanjkanja socialnega stika. Učenci se sicer v večini izvajanja razrednih ur niso zavedali, saj so jim to učiteljice razredničarke ponudile kot zanimive dejavnosti, ki so jih počeli pred ali med poukom za sprostitev in zabavo. V raziskavi smo ugotovili, da tako učenci kot razredničarke večjih težav pri pouku na daljavo niso imeli oz. zaznavali. Razredničarke so omenile, da so z vsakim tednom opazile padec motivacije pri učencih za šolsko delo in vedno več motilcev pozornosti med poukom.
Keywords: učitelj, razrednik, razredne ure, pouk na daljavo
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 744; Downloads: 118
Full text (749,56 KB)

Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1587; Downloads: 350
Full text (548,24 KB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Keywords: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 3176; Downloads: 807
Full text (1,27 MB)

Abstract: Razredništvo je odgovorna in zahtevna naloga, saj mora razrednik biti kos številnim nalogam. Pričujoče magistrsko delo z naslovom Sodelovanje razrednih učiteljev s starši na dvojezičnem območju v Prekmurju je empirično delo. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na razrednika in njegovo delo. Zanimala so nas tudi področja, načini in oblike njegovega profesionalnega razvoja, saj je vseživljenjsko učenje ter izobraževanje ključnega pomena pri učiteljskem poklicu. V nadaljevanju smo predstavili razrednikove vloge in možne osebnostne lastnosti, ki se v veliki meri povezujejo s spoznavnim, telesnim, duševnim ter socialnim razvojem učencev. Osredotočili smo se tudi na sodelovanje med razrednikom in starši. Temeljni cilj vseh je uspešnost učencev, kar je poglavitni razlog za prizadevanje za čim boljše sodelovanje med šolo in domom. V okviru tega smo opisali komunikacijo, saj bi brez nje omenjeno sodelovanje le težko delovalo, pomemben dejavnik pa so tudi določena načela sodelovanja med razrednikom in starši. Osredotočili smo se na možne ovire in prednosti ter najpogostejše oblike sodelovanja. Zadnji del teoretičnega dela se ukvarja z dvojezičnostjo in dvojezičnim poukom v Prekmurju ter posebnostmi sodelovanja med učitelji razredniki in starši na dvojezičnem območju. Namen empiričnega dela je bil preučiti mnenje staršev učencev dvojezičnih osnovnih šol o značilnostih razrednikovega dela in njegovem sodelovanju z njimi (vključno z drugim strokovnim delavcem – v primeru, da otrok obiskuje 1. triado). Anketirali smo starše učencev, ki obiskujejo razredno stopnjo na kateri izmed štirih dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Med odgovori staršev obeh triad ni bilo znatne razlike. Rezultati raziskave so pokazali, da so starši zadovoljni z razrednikovim delom, prav tako je sodelovanje med razrednikom in starši ustrezno. Tako domače kot šolsko okolje vplivata na učenčev celostni razvoj, zato sta ustrezno delo razrednika in dober partnerski odnos, predvsem med starši ter razrednikom, zelo pomembna.
Keywords: razrednik, komunikacija, delo s starši, dvojezičnost
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 1878; Downloads: 216
Full text (2,51 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava stališča staršev in razrednikov do vlog razrednika na razredni stopnji. V prvem – teoretičnem delu – je na podlagi literature in lastnih mnenj predstavljeno, kaj in kdo je razrednik (definicije različnih avtorjev). Opredeljeno je tudi razredništvo: kaj to je, kaj vse obsega in kako si ga razlagajo različni avtorji. V nadaljevanju je poudarek na opredelitvah razrednikovih vlog s stališča različnih avtorjev: kaj vsaka vloga obsega, kdo jih lahko opravlja in opredelitve vlog vsakega posameznega avtorja. Za lažje razumevanje vlog so podrobno opisane posamezne vloge razrednika z različnih vidikov. V nadaljevanju se dotaknemo tudi nalog razrednika, ki jih mora opravljati. Predstavljene so tudi kompetence, ki jih morajo razredniki razviti, da lahko opravljajo svoje delo, saj lahko le tako suvereno izvajajo eno najpomembnejših vlog v času osnovnošolskega izobraževanja otrok. Poleg vseh opredelitev avtorjev, naloge razrednika narekuje tudi zakonodaja, ki jo je potrebno upoštevati. Različni zakonodajni dokumenti natančno opredeljujejo naloge in delo razrednikov. V empiričnem delu je predstavljena raziskava na osnovnih šolah med razredniki in v teh istih krajih med starši. Ugotovitve kažejo, da večina učiteljev razrednikov ve, kakšne so njihove vloge in kaj spada pod opravljanje določenih vlog. Rezultati so pokazali, da bi se razredniki marsikateri vlogi odrekli, nekatere pa bi obdržali, saj jih z veseljem opravljajo. Raziskava med starši pa je pokazala, da nekateri zelo površno poznajo vloge razrednikov, nekateri jih sploh ne poznajo. Rezultati so pokazali, da starši v grobem opisujejo vloge, ki jih razredniki opravljajo, ne vedo pa zagotovo, kaj spada pod omenjeno vlogo. V večini so starši mnenja, da so razredniki preobremenjeni z delom, ki ga opravljajo in da jim dodatno ne bi naložili nobenega dela. Pojavlja pa se podobno mnenje tako pri starših kot pri razrednikih, da je vzgojna vloga tista, ki je za razrednika najpomembnejša in jo morajo opravljati še naprej. Je pa pri starših vzgojna vloga, v primerjavi z drugimi vlogami, tista, kateri bi morali razredniki nameniti največ časa, zato so jo časovno opredelili kot najpogostejšo in najpomembnejšo.
Keywords: razrednik, razredništvo, vloge razrednika, starši, učenci, razredna stopnja
Published in DKUM: 18.04.2017; Views: 1762; Downloads: 224
Full text (890,69 KB)