Search the digital library catalog

Abstract: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Keywords: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 22
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V prispevku so prikazani rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 128 študentov prvega in četrtega letnika univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru. V raziskavi so nas zanimali razlogi študentov za izbiro učiteljskega poklica, zadovoljstvo študentov z izbiro študijske smeri in z delom na fakulteti. Med petimi skupinami razlogov študenti najvišje ocenjujejo altruistične in samouresničitvene razloge, najnižje pa ocenjujejo materialne in alternativne razloge. Ugotovili smo, da med študenti 1. in 4. letnika ni statistično značilnih razlik pri razlogih za izbiro učiteljskega poklica, da so študenti v glavnem zadovoljni z izbiro študijske smeri in da z leti študija upadajo zadovoljstvo in pričakovanja v zvezi s študijem.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, razredni pouk, učitelji, izbira poklica, motivacija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1438; Downloads: 171
Full text (111,85 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V svojem diplomskem delu Učiteljevo spodbujanje mnogoterih inteligentnosti pri učencih razrednega pouka sem se osredotočila na opisovanje in raziskavo mnogoterih inteligentnosti, ki jih je preučeval že Gardner. Do danes, ko sem napisala diplomsko nalogo, nisem poznala razlike med besedo inteligentnost in inteligenca. Opazila sem, da se nepravilna uporaba ene in druge besede pojavlja tudi v strokovnih literaturah. Prav zaradi tega sem se odločila, da na začetku teoretičnega dela pojasnim, kaj je inteligentnost in kaj inteligenca. Prav tako sem v teoretičnem delu opisala najbolj znane in pomembne teoretike, ki so védenju o inteligentnosti pustili zgodovinski pečat. Med najbolj znane teoretike spadajo: Galton, Binet in Simon, Piaget, Spearman, Thurstone, Burt in Vernon ter Cattell in Horn. Opisala sem njihovo vlogo in pomen v svetu kognitivne psihologije. V nadaljevanju teoretičnega dela sem opisala še novejša pojmovanja inteligentnosti, ki se nekako izboljšujejo in dopolnjujejo z že prej omenjenimi teorijami. V današnjem času imata največji pomen in vlogo Sternbergova teorija trojne inteligentnosti in Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti. Izmed teh dveh teorij sem se najbolj posvetila Gardnerjevi, na kateri tudi temelji moje celotno diplomsko delo. Gardner sodi med najbolj znane sodobne zagovornike teorije o več inteligentnostih. V svoji knjigi Razsežnost uma opisuje osem enakovrednih in relativno neodvisnih inteligentnosti: logično-matematično, jezikovno, glasbeno, prostorsko, telesno-gibalno, interpersonalno, intrapersonalno in naturalistično, tem pa je dodal še duhovno in eksistencialno inteligentnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sem vsako izmed inteligentnosti posebej omenila in podrobneje opisala. Kot bodočo učiteljico razrednega pouka sta me zanimali tako uporaba kot možnost vključitve teorije o več inteligentnostih v izobraževalni proces. Menim, da bi moral vsak razredni učitelj več časa posvetiti ugotavljanju in spodbujanju posameznikove inteligentnosti. Temu sem namenila nekaj besed v zadnjem poglavju teoretičnega dela. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom o mnogoterih inteligentnostih. Zanimalo me je, ali obstajajo pomembne povezanosti med leti poučevanja učiteljev in vprašanji o mnogoterih inteligentnostih. Prav tako me je zanimalo, katere inteligentnosti učitelji najbolj spodbujajo ter, s tem povezano, katere dejavnosti pri pouku tudi najbolj vključujejo. Glede na to, da učitelji v šoli zelo spodbujajo prizadevnost, me je zanimalo tudi to, ali ima slednja po njihovem mnenju poleg učenčeve sposobnosti na učni uspeh večjo vlogo. Izračuni Pearsonovih korelacijskih koeficientov so potrdili ničelno hipotezo, da med števili let poučevanja in odgovori na vprašanja o mnogoterih inteligentnostih ni pomembne statistične povezanosti. Predhodne raziskave so prav tako pokazale, da imata največji vpliv na učenčev učni uspeh logično-matematična in jezikovna inteligentnost, zato je bilo tudi pričakovati, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo prav ti dve inteligentnosti. Slednje so izračuni korelacij tudi potrdili in prikazali, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo račune in računske naloge ter branje in odgovarjanje na vprašanja. Glede na razlike o pomembnosti učenčeve prizadevnosti in sposobnosti na učni uspeh pa so raziskave pokazale, da učitelji še vedno dajejo večjo vlogo učenčevi prizadevnosti kot pa sposobnosti. Izračuni korelacij pa so prikazali zanimive statistično pomembne povezave med dejavnostmi, ki jih učitelji pri pouku najpogosteje vključujejo, in inteligentnostmi, ki jih najbolj spodbujajo. Prav tako pa je žalostno dejstvo, da se v šolah še vedno najbolj spodbujata logično-matematična in jezikovna inteligentnost, premalo pozornosti pa se posveča ostalim inteligentnostim, kar pa Gardner omenja že v poglavju o spremembah v izobraževaln
Keywords: inteligentnost, inteligenca, mnogotere inteligentnosti, Gardner, razredna stopnja, razredni učitelji, prizadevnost, sposobnost.
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 3391; Downloads: 673
Full text (1,17 MB)

Abstract: Dirigiranje je sestavina vsake ure glasbene vzgoje, brez katerega ne moremo dobiti usklajenega razrednega petja. Namen diplomske naloge je bil, na slučajnostnem vzorcu razrednih učiteljev raziskati uporabo dirigiranja. Empirična raziskava se je osredotočila na razliko glede uporabe dirigiranja in poučevanja novih pesmi med razrednimi učitelji Štajerske in Dolenjske regije. Sodeloval je 201 učitelj. Rezultati so bili zbrani s tehniko anketiranja. S pomočjo 2_testa je bilo ugotovljeno, da med štajerskimi in dolenjskimi učitelji obstaja verjetnost statistično pomembne razlike v uporabi dirigiranja pri poučevanju glasbene vzgoje; in sicer da se pri štajerskih učiteljih dirigiranje pri pouku uporablja v večji meri kot pri njihovih kolegih z Dolenjske. Rezultati so opozorili na razliko v uporabi dirigiranja med učiteljicami glede na razred poučevanja in dejstvo ali je učitelj vodja interesne dejavnosti. Za nakazovanje tempa, dinamike in drugih glasbenih sestavin pri poučevanju novih pesmi, učitelji največkrat uporabljajo preproste gibe. Ugotovljeno je bilo, da učitelji najbolj pogosto naletijo na težave pri nakazovanju mešane mere, pomoč pri dirigiranju si v večini poiščejo pri kolegu učitelju ter da ne razmišljajo o dodatnem strokovnem izobraževanju s področja dirigiranja. Nastalo razliko se lahko pripiše študijskim izkušnjam anketiranih učiteljev. Dirigiranje pomaga k estetskemu petju, zato se mora uporaba pri pouku v čim večji meri vzpodbujati.
Keywords: dirigiranje, poučevanje novih pesmi, glasbena vzgoja, štajerski učitelji, dolenjski učitelji, razredni pouk.
Published in DKUM: 15.02.2013; Views: 2003; Downloads: 309
Full text (1,75 MB)