| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Nina Lojen, 2023, master's thesis

Abstract: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Keywords: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 380; Downloads: 61
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Keywords: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Published in DKUM: 17.12.2020; Views: 1767; Downloads: 197
.pdf Full text (2,15 MB)

3.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Keywords: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1669; Downloads: 321
.pdf Full text (1,17 MB)

4.
DRUŽBENI STATUS RAZREDNEGA UČITELJA V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Vesna Komatar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Družbeni status razrednega učitelja v Sloveniji in na Poljskem, obravnava nekatere značilnosti družbenega položaja razrednega učitelja na slovenskem in poljskem. Vsaka oseba ima svoj družbeni položaj oziroma status, kateri se lahko pridobi že ob rojstvu ali si ga zgradi v času svojega življenja. V teoretičnem delu smo opredelili pojma družba in status ter predstavili tipe družbenega statusa. Opisali smo učiteljski poklic in šolo skozi zgodovino na Poljskem ter predstavili statistične podatke osnovnošolskih učiteljev v Sloveniji. Opisali smo tudi, kakšen je povprečni delovni dan enega razrednega učitelja v Sloveniji in na Poljskem. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili učitelja kot profesionalca. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljene ugotovitve raziskave, v katere so bili zajeti učitelji razrednega pouka iz Slovenije in iz Poljske. Rezultati prikazujejo ocene anketiranih učiteljev o učiteljevem delovanju v kolektivu, o zadovoljstvu in počutju učitelja. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, da se učitelji razrednega pouka v razmerah sodobne postmoderne družbe počutijo manj spoštovane in manj zadovoljne. Na nekaterih šolah učitelji razrednega pouka s kolektivom tudi težko sodelujejo in nekateri celo razmišljajo, da bi zamenjali svoj trenutni poklic.
Keywords: učitelj, šola, razredni pouk, status, družba, Slovenija, Poljska, primerjava
Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 2072; Downloads: 149
.pdf Full text (2,00 MB)

5.
SODELOVALNO UČENJE V KONTEKSTU Z ORIENTACIJO V 4. IN 5. RAZREDU
Katja Čakš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno sodelovalno učenje, njegova načela, zakaj ga je dobro uvajati in učiteljeva vloga. Predstavljene so tudi tri razvojne teorije s poudarkom na 9, 10 in 11-letnikih, orientacija v 4. in 5. razredu ter nekaj o osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. V empiričnem delu sledijo rezultati raziskave, dobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, rešenega s strani četrto in petošolcev. Zanimalo nas je, koliko učenci poznajo sodelovalno učenje, kako poteka delo v skupinah, ali učenci že nevede uporabljajo sodelovalno učenje pri svojem učenju in ali pri tem obstajajo razlike glede na starost, spol in razred. Le-te se večinoma kažejo glede na starost in razred, pri spolu razlike niso tako očitne. Učenci so deležni dela v skupini, vendar ne uporabljajo prvin sodelovalnega učenja, kot so oblikovanje skupin s strani učencev, menjava učencev v skupinah in seznavanje učencev o vsakdanji rabi sodelovalnega učenja pri učenju nove snovi. To smo želeli spremeniti s praktičnim delom. Izvedli smo dve uri sodelovalnega učenja v kontekstu z orientacijo v 4. in 5. razredu ter pri tem uporabili dve različni strukturi. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da poznaš učence in veš, katero strukturo sodelovalnega učenja izvajati, ker se drugače pomen učenja izgubi.
Keywords: Sodelovalno učenje, razredni učitelj, razvojne teorije, orientacija, 4. in 5. razred.
Published in DKUM: 25.09.2014; Views: 1928; Downloads: 155
.pdf Full text (7,96 MB)

6.
Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnika
Irena Delčnjak Smrečnik, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Keywords: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Published in DKUM: 17.07.2014; Views: 3597; Downloads: 291
.pdf Full text (2,01 MB)

7.
LIKOVNI MOTIVI PRI LIKOVNI VZGOJI
Mojca Ferk, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se posvetili likovnim motivom v osnovni šoli oziroma temu, kaj najpogosteje vpliva na učitelje pri izbiri le-teh. Zanimalo nas je predvsem, kateri likovni motivi se učiteljem zdijo primerni za učence v prvem triletju in katere načine za predstavo motivov uporabljajo. Cilj raziskave je bil proučiti, katere motive izbirajo učitelji ter kakšna merila za izbor si pri tem postavijo. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vlogo likovnega motiva v osnovni šoli na razredni stopnji. Za raziskovanje smo v empiričnem delu naloge uporabili kavzalno-neeksperimentalno in kvalitativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Intervjuje smo izvedli osebno z učiteljicami prvega triletja 9-letnih OŠ po Sloveniji, v mesecih oktober, november in december 2012; identiteta intervjuvanih pa je na njihovo željo prikrita. V drugem delu empiričnega raziskovanja smo opravili analizo likovnih del otrok iz dveh podravskih osnovnih šol. Z izvedbo intervjujev in s samo analizo del smo dobili potrebne odgovore na že vnaprej postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice, ki so bile intervjuvane, pri izbiri likovnih motivov upoštevajo predvsem starost otrok in okolje, v katerem otroci živijo; izbirajo motive, ki so učencem blizu, so jim poznani, pogosto pa izhajajo le iz snovi iz drugih predmetnih področij in premalo pozornosti posvetijo likovni tehniki, ki je soodvisna od likovnega motiva. V večini primerov izbirajo enake likovne podlage, brez ozira na izbrano likovno tehniko in ponujen motiv.
Keywords: likovni motivi, likovna vzgoja, osnovna šola, učitelj, razredni pouk
Published in DKUM: 13.03.2014; Views: 5385; Downloads: 628
.pdf Full text (2,16 MB)

8.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Published in DKUM: 11.10.2010; Views: 3091; Downloads: 266
.pdf Full text (488,08 KB)

9.
PRODAJNO UČINKOVITE OBLIKE PROMOCIJE UČBENIŠKIH GRADIV
Marija Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Založništvo učbeniških gradiv je precej specifično v svoji dejavnosti. Poleg splošnim tržnim razmeram je izpostavljeno še posebnim dejavnikom (učni načrti, potrjevanje učbenikov, zniževanje števila delovnih zvezkov, učbeniški skladi …), ki jih mora poznati in upoštevati, če želi biti prodajno uspešno. Nenehno spremljanje trga, pripravljenost na spremembe na trgu in hitro prilagajanje so situacije današnjega časa. Konkurenca je velika, saj v povprečju od štiri do pet založb ponuja učbeniški komplet za določen predmet v določenem razredu, je pa le 17.000 učencev, ki naj bi to gradivo uporabljalo. Kakšne so oblike prodajno učinkovite promocije učbeniških gradiv? S tržno analizo smo prišli do konkretnih podatkov. Založniki morajo dati prednost osebnim oblikam promocije, kot so seminarji, individualne predstavitve, medsebojni pogovori …, gradivo mora biti širše sprejemljivo in podprto z dodatnimi učnimi gradivi za učitelja. Založnik mora učiteljem omogočiti tudi ogledne izvode učbeniških kompletov, posredovati jasne informacije preko spletne strani, jih redno informirati o novostih, zelo pomembno pa je tudi, da je osebje v promociji profesionalno in prijazno.
Keywords: Učbenik, učne priprave, seminar, individualna predstavitev, učni načrt, učitelj, razredni učitelj, odločitev, sprememba, informiranje, promocija, ...
Published in DKUM: 18.08.2010; Views: 1978; Downloads: 184
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
UČITELJSKI NAZIVI IN STROKOVNA RAST UČITELJEV S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU
Maja Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu »Učiteljski nazivi in strokovna rast učiteljev s poudarkom na naravoslovju« sem skozi teoretično izhodišče opredelila kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge ter proučila učiteljske nazive. Predstavila sem tudi zgodovino učiteljstva, učiteljev profesionalni razvoj in učiteljske nazive. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala kdo učitelje največkrat predlaga za napredovanje v višji naziv, saj menim, da se učitelji za napredovanje v višji naziv pogosto predlagajo sami. Zanimali so me tudi motivi za napredovanje in po katerih področjih učitelji največkrat posegajo, da pridobijo določene točke znotraj tega napredovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji največkrat odločajo za družboslovno področje, manj pa za naravoslovna področja. Analiza odgovorov na vprašanje o možnostih za napredovanje iz naravoslovnega področja, je pokazala, da so možnosti za napredovanje iz naravoslovnega področja zmerne oziroma enake glede na ostala predmetna področja. Ugotavljala sem tudi kako na šolah poteka načrtovanje udeležbe v izobraževalnih programih, saj menim, da učitelji sami izbirajo kdaj in pri katerih predmetnih področjih se bodo izpopolnjevali in tako pridobili določene točke, potrebne za svoje napredovanje. Po opravljeni analizi rezultatov sem med drugimi ugotovila tudi, da je večina učiteljev zadovoljnih s tem, da so nazivi stalni.
Keywords: Ključne besede: razredni učitelj, napredovanje, naravoslovje, učiteljski nazivi, mentor
Published in DKUM: 30.03.2010; Views: 3587; Downloads: 325
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica