| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko delo
Klara Bakulić, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Keywords: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Published in DKUM: 12.12.2023; Views: 237; Downloads: 22
.pdf Full text (3,11 MB)

2.
Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko delo
Nina Frangež, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače. V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Keywords: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 291; Downloads: 81
.pdf Full text (3,98 MB)

3.
Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, master's thesis

Abstract: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Keywords: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 400; Downloads: 85
.pdf Full text (559,07 KB)

4.
Razvoj prototipa modularne balvanske plezalne stene za učence razredne stopnje v osnovnih šolah : magistrsko delo
Žiga Seušek, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Keywords: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 411; Downloads: 44
.pdf Full text (8,90 MB)

5.
Gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji : magistrsko delo
Tjaša Cvikl, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in razvili lastni instrumentarij, ki vključuje gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se najprej osredotočili na gibalne dejavnosti in predstavili nekatere pristope medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika, v zadnjem delu teoretičnega dela pa smo povezali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in poiskali raziskave, ki vključujejo uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika v osnovni šoli. V praktičnem delu smo razvili lasten instrumentarij, ki bo služil učiteljem, ki poučujejo tuji jezik na nižji stopnji OŠ kot primer dobre prakse vključevanja gibalnih dejavnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. Instrumentarij smo oblikovali v štirih sklopih , ki zajemajo različne gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika. V prvi fazi smo navedli primere gibalnih dejavnosti, ki so primerne za delitev v pare oz. skupine, v drugi fazi gibalne dejavnosti, ki so primerne za uvodni del učne ure, v tretji fazi dejavnosti primerne za osrednji oz. glavni del ure in v četrti fazi dejavnosti, ki so primerne za zaključni del učne ure tujega jezika. V drugem razredu osnovne šole smo pri pouku tujega jezika izvedli deset gibalnih dejavnosti in s pomočjo vodenega intervjuja za učenca ter s pomočjo samo-refleksije izvajalca evalvirali izvedbo gibalnih dejavnosti v tujem jeziku. S pomočjo povratne informacije učencev in izvajalca ugotavljamo, da ima vključevanje gibalnih dejavnosti k pouku tujega jezika pozitiven vpliv na učenje tujega jezika.
Keywords: gibalne dejavnosti, tuji jezik, gibanje, razredna stopnja
Published in DKUM: 16.06.2023; Views: 389; Downloads: 56
.pdf Full text (1,59 MB)

6.
Vključevanje okoljskih danosti v kontekst razumevanja prometnih vsebin na razredni stopnji : magistrsko delo
Jožica Garmut, 2023, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo se osredotočili na vpliv okoljskih danosti, v katerem se osnovna šola nahaja (ruralno, suburbano ali urbano), na razumevanje prometnih vsebin. Vključeni so bili razredi na razredni stopnji. Naloga je razdeljena na tri dele. V prvem, teoretičnem delu, smo temo spoznali in obravnavali z različnimi viri in s pomočjo učnih načrtov za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko. Sledil je empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati znanje učencev o prometu glede na okolje, v katerem živijo. Zanimalo nas je, ali morebitne razlike dejansko obstajajo ter ali bi bilo morda potrebno na katerih področjih znanje izboljšati. Raziskava je bila narejena na vzorcu 390 učencev iz šestih različnih osnovnih šol, po dve iz vsakega okolja. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo SPSS programa. Rezultati kažejo, da učenci pravzaprav zelo dobro poznajo teme o prometu na razredni stopnji, saj je bilo nalog, kjer se je pojavila statistično značilna razlika, zelo malo (izmed vseh nalog jih je bilo le 10 takšnih). Razlika v znanju glede na okolje se pojavi v 5. razredu, kjer so najbolje reševali učenci iz ruralnega okolja. Tendenca k statistično značilni razliki pa se kaže tudi pri rezultatih v 2. in 4. razredu. V 2. razredu je bila razlika največja med ruralnim in urbanim okoljem, v 4. pa med ruralnim in suburbanim.
Keywords: ruralno, suburbano, urbano, promet, razredna stopnja
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 269; Downloads: 29
.pdf Full text (6,09 MB)

7.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji s poudarkom na izkoriščanju danosti šolskega okolja : magistrsko delo
Ema Zalokar, 2022, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo s pomočjo intervjujev raziskali odnos učiteljev do izpeljave tehniških dni. Naš namen je bil ugotoviti, kako načrtujejo tehniški dan, katere teme vključujejo, katera gradiva uporabljajo, s katerimi delovnimi operacijami seznanjajo učence, s kom pri izpeljavi tehniških dni sodelujejo, kako v tematiko tehniških dni vključujejo danosti šolskega okolja, kje se pojavljajo težave ter na kakšen način evalvirajo tehniške dni. Pridobljene ugotovitve smo primerjali med razrednimi učitelji podeželske osnovne šole – Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva – ter mestne – I. osnovna šola Celje. Ugotovili smo, da v prvem triletju na tehniških dneh izdelujejo izdelke v povezavi z božičnimi prazniki ter materinskim dnem. V četrtem in petem razredu pa so vsi tehniški dnevi zasnovani po predlogu Praktičnih gradiv založbe Izotech. Učitelji mestne šole so izpostavili velike težave pri ročnih spretnostih otrok, učitelji podeželske šole pa težave pri nabavi materialov. Zato smo v praktičnem delu načrtovali dva predloga tehniških dni. Prvi je namenjen učiteljem mestne šole, drugi pa učiteljem podeželske šole. Preko tehniških dni bodo učenci urili ustvarjalnost, iznajdljivost ter ročne in tehniške spretnosti, kar pa bodo v današnjem svetu še kako potrebovali.
Keywords: tehniški dan, razredna stopnja, šolsko okolje, ročne spretnosti, tehnološki postopki
Published in DKUM: 25.05.2022; Views: 512; Downloads: 53
.pdf Full text (1,05 MB)

8.
Povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo : magistrsko delo
Sara Caf, 2021, master's thesis

Abstract: V življenju vsakega posameznika so poleg vsega ostalega ključnega pomena tudi socialni odnosi in medosebno povezovanje. Pomembno je, da smo obdani z ljudmi, ki nas imajo radi, nas cenijo, spoštujejo, podpirajo, usmerjajo, nam stojijo ob strani ter nam po potrebi tudi pomagajo. Slednje je še posebej pomembno v obdobju otroštva, ko otroci potrebujejo osebe, ki jih bodo vodile skozi celoten razvoj in jim pri le-tem tudi pomagale. Ker otroci večji del svojega vsakdana preživijo v šolskem prostoru, je izjemnega pomena, da tudi v šoli čutijo varno zavetje ter se zavedajo, da so okoli njih osebe, ki so jim vedno na voljo. Te osebe so nedvomno učitelji, seveda pa tudi delavci šolske svetovalne službe. Ker je bilo v preteklosti narejenih izjemno malo raziskav, ki so podrobneje proučevale svetovalno delo in sodelovanje med svetovalnimi delavci in učenci, smo se odločili, da tovrstno tematiko podrobneje raziščemo. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili razvojno obdobje otrok od šestega leta do začetka pubertete (srednje in pozno otroštvo), področja razvoja in njihove razvojne naloge. Definirali smo besedno zvezo šolska svetovalna služba, predstavili njene strokovne profile, zgodovinsko ozadje in njeno delovanje (temeljna načela po Programskih smernicah, področja delovanja in delovne naloge). V nadaljevanju smo predstavili profil razrednika, njegovo delo in naloge, njegov odnos do učencev, razredno klimo, oddelčno skupnost in razredne ure. Na koncu pa smo se osredotočili še na ključno področje naše raziskovalne naloge – predstavili smo medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih akterjev v vzgojno-izobraževalnem procesu (povezovanje učencev, učiteljev/razrednikov in šolske svetovalne službe). V drugem, empiričnem delu, smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na študiji primera izbrane osnovne šole v Mariboru. Anketiranih je bilo 277 učencev, 13 učiteljev razrednikov in 6 delavcev šolske svetovalne službe. Rezultati so sovpadali tudi z odgovori pedagoginje šole, s katero smo izvedli pol strukturiran intervju. Rezultati so pokazali, da je povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo zadovoljivo ter da je bilo njihovo dosedanje sodelovanje uspešno. Pomoč pogosteje poiščejo starejši učenci predvsem zaradi problemov z vrstniki in/ali težav na učnem področju. Učitelji razredniki svoje učence napotijo k šolski svetovalni službi predvsem zaradi disciplinskih težav in v primeru težjih socialno-osebnih stisk. Učitelji razredniki z delavci šolske svetovalne službe dobro sodelujejo, pogrešajo pa več vključevanja šolske svetovalne službe v sam proces učenja in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Šolski svetovalni delavci so z odnosi, ki jih imajo z drugimi akterji vzgojno-izobraževalnega procesa, zadovoljni, izpostavljajo pa problematiko prevelikega obsega dela.
Keywords: Razredna stopnja, učenci, šolska svetovalna služba, razrednik, povezovanje.
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 1090; Downloads: 131
.pdf Full text (2,19 MB)

9.
Učiteljevo prepoznavanje anksioznih učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Andreja Turičnik, 2021, master's thesis

Abstract: Vedno bolj se brez tabujev govori o različnih motnjah anksioznosti. Kot učitelji se moramo zavedati, da anksioznosti ne občutijo samo odrasli, ampak tudi otroci. Starši, zaradi vse bolj stresnega načina življenja, slednjega prenašajo tudi na otroke. Pri tem lahko otroci občutijo velik pritisk in tesnobo. V teoretičnem delu smo pregledali dela in raziskave različnih slovenskih in tujih avtorjev, ki so pisali o anksioznih motnjah, prepoznavanju teh ter tehnikah, s katerimi lahko učitelji in starši pomagajo otrokom premagovati anksioznost. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega vprašalnika želeli ugotoviti, kakšne poglede imajo na anksioznost učitelji razrednega pouka in kako jo pri svojih učencih prepoznavajo. V raziskavo je bilo vključenih 116 anketirancev, ki so bili del priložnostnega vzorca, saj smo anketo objavili v spletnem okolju 1ka. Ugotovili smo, da učitelji na splošno dobro poznajo znake anksioznosti in jih pri svojih učencih tudi prepoznajo. Ugotovili smo tudi, da so učitelji, ki so na začetku kariere, praviloma prepoznali več znakov anksioznosti kot učitelji z daljšo delovno dobo. Okolje, v katerem učitelji poučujejo, ni povezano s prepoznavanjem znakov anksioznosti pri učencih. Kot najpogostejši znak anksioznosti so anketiranci navedli težave z zbranostjo. V nasprotju z našimi hipotezami pa so udeleženci večinoma odgovorili, da se anksioznost pojavlja v manjši meri. Kar pomeni, da anksioznost v šoli ni tako pogosta, kot smo predvidevali, ali pa je učitelji ne prepoznavajo v tolikšni meri. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da učitelji uporabljajo dodatne prilagodite pri poučevanju anksioznih učencev. Pri tem je najpogosteje navedena metoda ta, da se nameni več časa preverjanju znanja. Izvedeli smo tudi, da si učitelji želijo dodatnih usposabljanj na področju poučevanja anksioznih učencev. Dejstvo je spodbudno, saj so s tem učitelji pokazali, da se problematike zavedajo in se na tem področju želijo tudi dodatno izpopolniti.
Keywords: Anksioznost, razredna stopnja, prepoznavanje anksioznosti.
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 797; Downloads: 95
.pdf Full text (1,04 MB)

10.
Vključenost narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti
Andrej Munda, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučujemo, kako je narodnozabavna glasba vključena v Učni načrt za glasbeno umetnost, kako pogosto jo učitelji razrednega pouka vključujejo v pouk glasbene umetnosti ter ali je večina narodnozabavnih skladbe primerna za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. V raziskavo smo vključili 70 slovenskih osnovnih šol; odzvalo se jih je 33, in sicer 131 učiteljev glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Proučili smo, ali stališča učiteljev, njihova delovna doba ter okolje poučevanja vplivajo na vključitev narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti. Ker učni načrt ne vsebuje učnih ciljev, ki bi se neposredno nanašali na narodnozabavno glasbo, smo z opravljeno raziskavo ugotavljali, katere narodnozabavne skladbe so po mnenju učiteljev razrednega pouka primerne za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali učitelji narodnozabavno glasbo spremljajo ali ne, menijo, da bi se morala vključevati v pouk glasbene umetnosti, čeprav jih tega ne počne veliko. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da so učitelji med ponujenimi skladbami kot najbolj primerno izbrali Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, najmanj primerno pa Adijo madam Poskočnih muzikantov.
Keywords: narodnozabavna glasba, pouk glasbene umetnosti, glasbena analiza, razredna stopnja
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 944; Downloads: 82
.pdf Full text (908,91 KB)

Search done in 8.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica