SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


141 - 144 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
141.
Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Klavdija Černelič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 151; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

142.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 96; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

143.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

144.
Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurja
Damjana Flisar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Ključne besede: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici