| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 609; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

92.
Uvedba certificiranega sistema proizvodnje jeklenih konstrukcij
Janez Skrinjar, 2016, specialistično delo

Opis: Uredba EU št. 305/2012 od julija 2014 zahteva vzpostavitev certificiranega sistema kontrole proizvodnje za vse proizvajalce kovinskih in aluminijastih konstrukcij, ki svoje izdelke prodajajo v območju evropskega gospodarskega prostora (EGP). Proizvajalci kovinskih konstrukcij morajo v proizvodnji vzpostaviti sistem kontrole proizvodnje, proizvod pa lahko označijo z oznako CE. Naloga opisuje osnove ter podaja realni primer vzpostavitve certificiranega sistema kontrole proizvodnje (FPC) v proizvodnji jeklenih konstrukcij za potrebe mobilne telefonije.
Ključne besede: standardizacija, sistem kontrole proizvodnje, jeklene konstrukcije, CE certifikat, izjava o lastnostih, izvedbeni razred, evrokodi, varjenje.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 415; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (10,95 MB)

93.
Kvalitativni vidik razumevanja branja v 3. in 4. razredu
Jožica Bigec, 2016, magistrsko delo

Opis: Branje uporabljamo v vsakdanjem življenju doma, na delovnem mestu in v družbi. Ob tem je potrebno poudariti, da je bralna sposobnost ključnega pomena za uspeh v našem življenju, vendar pa ni pomembno samo to, da neko besedilo znamo prebrati, ampak je zelo pomembno koliko in kako ga razumemo. Pomembno je, da otroci znajo iz besedila izluščiti ključne besede in informacije ter dojeti bistvo samega besedila, pa naj gre pri tem za umetnostno ali neumetnostno besedilo. Za boljše razumevanje prebranega imamo na voljo različne bralne strategije, ki jih učencem približa učitelj, učenci pa se jih poslužujejo predvsem z namenom, da bi si prebrano bolje zapomnili in razumeli. Bralno razumevanje oz. ravni razumevanja učencev preverjamo z različnimi vprašanji, ki nam dajejo odgovor na to koliko in kako je učenec razumel prebrano vsebino. V okviru slovenskega jezika je snov 3. razreda namenjena utrjevanju pridobljenega znanja, tudi branja. Ker je v 4. razredu utrjevanja branja neprimerno manj, me je zanimalo, kako učinkovito vaja vpliva na branje pri učencih. Predvsem me je zanimalo, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih 4. razreda večje, kakor pri učencih 3. razreda. Osredotočila sem se na kvalitativni vidik razumevanja branja, saj me je zanimalo, koliko in kaj so si učenci zapomnili iz prebranega. Preverila sem ali znotraj tretjega in četrtega razreda obstaja povezava med povprečno oceno pri izbranih predmetih (slovenščina, spoznavanje okolja in družba) in med bralnim razumevanjem. Ker je bilo v tretjem in četrtem razredu prisotnih kar nekaj Romov in učencev iz drugih držav, ki zelo slabo govorijo slovensko ali pa slovenski jezik sploh ne govorijo, me je zanimalo, ali se bodo pojavile razlike pri razumevanju besedila med učenci glede na to kako otroci govorijo doma (slovensko, tuje, slovensko in tuje). Raziskava je potekala na eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 65 učencev 3. razreda in 61 učencev 4. razreda. Preverjanje kvalitativnega razumevanja branja je potekalo dvakrat, v mesecu novembru leta 2014 in v mesecu aprilu leta 2015, in sicer z namenom da bi ugotovili napredek učencev pri bralnem razumevanju.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, ravni razumevanja, kvalitativni pristop, 3. razred, 4. razred
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

94.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

95.
Učiteljeve kompetence za učinkovito vodenje razreda
Majda Tamše Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali aktualno tematiko vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Podrobneje so nas zanimale učiteljeve kompetence, ki omogočajo učinkovito vodenje razreda. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na vlogo šole v kontekstu sodobne družbe. Predstavili smo šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo ter proučili načrtovanje vzgoje v njej. Nadalje nas je zanimala vloga učitelja kot vodje pedagoškega procesa v sodobni šoli ter njegove kompetence. Pozornost smo namenili tudi vedenjski problematiki v šoli. V zadnjem delu teoretične razprave smo proučili vodenje razreda. Osredotočili smo se na razred kot socialno skupino, raziskali smo strategije vodenja razreda ter učiteljevo sodelovanje z drugimi strokovnjaki. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališča učiteljev do pristopov vodenja razreda, oceno učiteljevega sodelovanja in kompetenc za vodenje razreda. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj poučevanja. Temeljne ugotovitve raziskave kažejo na prisotno dinamiko sodelovanja med učitelji ne glede na proučevane spremenljivke. Izkazala se je zadržanost do interakcijskega pristopa vodenja razreda. Ocena učiteljevih kompetenc za vodenje razreda je bila povezana z leti delovnih izkušenj. Z rezultati raziskave smo tako potrdili pomembnost in aktualnost pomena učinkovitega vodenja razreda v vsakodnevni šolski praksi.
Ključne besede: učitelj, učenec, kompetence, vodenje, razred, sodelovanje, pristopi, šola
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

96.
EKSPERIMENTI Z VODO PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA
Matjaž Vrešak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Eksperimenti z vodo pri pouku Spoznavanja okolja je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot – teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu je predstavljeno naravoslovje (predstavljena je zgodovina naravoslovja ter opredelitev in pomen zgodnjega naravoslovja), izkustveno učenje (njegova zgodovina, glavne značilnosti in metode) ter eksperimentalno delo (opisani so koraki načrtovanja in predstavljene vrste eksperimentov). V drugem, praktičnem delu je zapisana podrobna učna priprava, narejena na podlagi strokovnih in teoretičnih zahtev sodobnega pouka, opis poteka dela in evalvacija izpeljane učne ure pri predmetu Spoznavanje okolja v tretjem razredu Osnovne šole Podčetrtek. V praktičnem delu smo ugotovili, da so učenci izjemno dovzetni za izvajanje raziskovalnih eksperimentov, saj jih dodatno motivirajo, postavijo v aktivno vlogo, med drugim pa spodbujajo pozitiven odnos do naravoslovja. Za nemoten potek raziskovalnega eksperimentiranja učencev pa je potrebna učiteljeva natančna priprava, obilo gradiva, odprtost za reševanje problemov, prilagodljivost in predvsem strokovna usposobljenost. S tem lahko učitelj zagotovi, da bo učna ura zanimiva, privlačna in primerna razvojni stopnji učencev.
Ključne besede: zgodnje naravoslovje, eksperimentalno delo, tretji razred, spoznavanje okolja, voda
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

97.
Didaktična gradiva za slovenščino v 1. in 2. razredu osnovne šole
Laura Grgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli so na voljo didaktična gradiva, ki jih ponujajo štiri različne založbe. Vsako leto izide katalog učbenikov, ki ga pripravi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in v katerem je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Zanimalo nas je, kako so si didaktični kompleti med seboj podobni ali različni in kako se ujemajo z učnim načrtom. Teoretično diplomsko delo opisuje glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. in 2. razredu osnovne šole ter splošne in operativne cilje predmeta, ki jih določa učni načrt. Predstavljene so štiri založbe, ki ponujajo didaktične komplete za slovenščino. Zanimalo nas je, kaj didaktični kompleti vsebujejo, da so didaktično ustrezni in posledično učitelji posegajo po njih ter kako vplivajo na uspehe ali neuspehe učencev pri pouku slovenščine. Zato smo s primerjavo didaktičnih kompletov med seboj in z učnim načrtom ugotavljali, katere založbe ponujajo najbolj primerne in kvalitetne komplete, ki bi se jih morali učitelji posluževati.
Ključne besede: osnovna šola, 1. razred, 2. razred, slovenščina, učni načrt, didaktična gradiva, založba, učitelji
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 455; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

98.
PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNEGA DELA OTROK V STAROSTI 9 IN 10 LET PRI POUKU NARAVOSLOVNIH VSEBIN V SLOVENIJI IN V SEVERNEM DELU CIPRA
Martina Rajnar Kulič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Primerjava eksperimentalnega dela otrok v starosti 9 in 10 let pri pouku naravoslovnih vsebin v Sloveniji in severnem delu Cipra je sestavljena iz dveh delov, ki se med seboj dopolnjujeta in prepletata. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljeno naravoslovje, eksperimentalno delo pri vsebinah naravoslovja ter primerjava poučevanja naravoslovnih vsebin med Slovenijo in severnim delom Cipra. V tem delu smo primerjali osnovne značilnosti obeh šolskih sistemov s poudarkom na iskanju podobnosti in razlik v obeh sistemih poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili poglede učiteljev na eksperimentalno delo v Sloveniji in severnem delu Cipra, za kar smo podatke pridobili z anketo. Nadalje smo opazovali napredek v razvijanju naravoslovnih kompetenc učencev izbranega 4. razreda slovenske osnovne šole ob intenzivni uporabi eksperimentalne metode dela. V tem delu diplomskega dela smo ugotovili, da učiteljem samo eksperimentalno delo predstavlja sicer precejšnjo dodatno obremenitev, kljub temu pa so zelo zadovoljni z rezultati takšnega poučevanja in naravoslovnim znanjem učencev. Hkrati pa smo iz praktičnega dela v razredu lahko sami prepoznali postopen napredek učencev pri razvoju naravoslovnih kompetenc skozi praktično delo, predvsem razvoj spretnosti pri samem eksperimentiranju. Eksperimentalno delo je bilo uspešnejše, če je bila tema učencem bližje, saj je bil njihov interes za delo visok, opazili smo veliko prisotnost intrinzične motivacije. Zaključili smo, da je za razvoj naravoslovnih kompetenc potrebno dobro in skrbno načrtovano delo, eksperimentalni način poučevanja pa nudi dobro priložnost za razvoj teh kompetenc pri učencih. Res pa je, da eksperimentalno delo terja več učiteljevega truda za pripravo, izvedba pouka je zahtevnejša, vendar rezultati tovrstnega poučevanja opravičujejo ta napor, saj je bila motiviranost učencev za delo visoka, usvojena znanja in spretnosti pa so po našem mnenju trajnejša in uporabnejša.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, Slovenija, severni del Cipra, 4. in 5. razred, osnovna šola
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 349; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

99.
FRAZEMI V UČNEM GRADIVU IN NJIHOVO RAZUMEVANJE PRI ČETRTOŠOLCIH
Nina Majhenič, 2016, diplomsko delo

Opis: S frazemi se otroci srečujejo že zelo zgodaj in povsod, tudi v šoli. V diplomski nalogi Frazemi v učnem gradivu in njihovo razumevanje pri četrtošolcih se je obravnavalo razumevanje frazemov iz učnega gradiva, ki so ga v četrtem razredu uporabljali v raziskavo vključeni četrtošolci ene od mariborskih osnovnih šol. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti in vrste frazemov. Podrobneje je predstavljeno razvijanje razumevanja frazemov v osnovni šoli, ki je vezano na operativne cilje in standarde znanja iz aktualnega učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011). Predstavljeni so tudi frazemi iz učnega gradiva, ki so bili vključeni v raziskavo. Najdeni frazemi so bili izpisani, vsakemu je bila pripisana slovarska oblika in njegov pomen. V empiričnem delu se je s pomočjo izdelanega vprašalnika preverjalo razumevanje obravnavanih frazemov pri 48 v raziskavo vključenih četrtošolcih ene od mariborskih osnovnih šol. Razumevanje obravnavanih frazemov se je preverjalo glede na posamezne skupine učencev v osnovni šoli in glede na spol. Ugotovljeno je bilo, da je učno gradivo za četrti razred, ki je bilo vključeno v raziskavo, bogato s frazemi. Dobljeni rezultati so pokazali, da učenci ob koncu leta ne poznajo pomena večine obravnavanih frazemov iz učnega gradiva, ki so ga v tistem šolskem letu uporabljali pri pouku slovenščine. Učenci še najbolje razumejo primerjalne frazeme z zoonimno komponento. Pri razumevanju obravnavanih frazemov so slabše rezultate dosegli tujejezični učenci ter učenci z učnimi težavami. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba primanjkljaj v razumevanju frazemov odpraviti s poglobljenim uzaveščanjem frazemov, z opozarjanjem na frazeme pri srečevanju z njimi pri pouku, s preverjanjem razumevanja le-teh ter z dopolnjevanjem in ponavljajočim se utrjevanjem še drugih primerov frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazem, razumevanje frazemov, učni načrt slovenščina, razredni pouk, 4. razred
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (536,45 KB)

100.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 532; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (837,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici