| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Slobodan Milošević v luči časnikov Večer in Delo
Tinka Verdnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slobodan Milošević je nase opozoril še preden je bil leta 1989 izvoljen za predsednika Socialistične republike Srbije, in sicer leta 1987 na Kosovu, kjer je izrekel znamenit stavek, da nima nihče pravice pretepati tega naroda. Takrat je postal ljubljenec srbskega naroda, kar mu je omogočilo kasnejše vzpone. Bil je proti demokratičnim spremembam v državi in proti osamosvajanju posameznih jugoslovanskih republik. Ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije je prišlo do dveh krvavih vojn: na Hrvaškem in v Bosni. V javnosti se je Milošević kazal kot zagovornik miru, dejansko pa je vseskozi iz ozadja deloval proti mirni rešitvi sporov (podpiral je krajinske in bosanske Srbe, s hrvaškim predsednikom Franjem TuÄ‘manom se je dogovoril o razdelitvi Bosne, večkrat je zavrnil mirovna pogajanja…). Kljub temu pa je na mirovnih pogajanjih v Daytonu, kjer je tudi prišlo do podpisa sporazuma, odigral ključno vlogo. Vendar pa daytonski sporazum v praksi ni nikoli resnično zaživel. Leta 1997 je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije (skupnosti Srbije in Črne Gore). V času njegovega predsednikovanja na čelu ZRJ je prišlo do vojne na Kosovu. Zaradi zavrnitve mirovnega sporazuma, je leta 1999 prišlo do letalskih napadov zveze Nato na ZRJ. Zaradi nasprotovanja mirovnim pogajanjem so ZRJ, v času Miloševićevega režima, dva krat doletele mednarodne sankcije (ekonomske, gospodarske…), kar je povzročilo velik padec življenjskega standarda v državi. Po končani vojni na Kosovu se je srbsko ljudstvo množično mobiliziralo proti Slobodanu Miloševiću. Na vnovičnih volitvah za predsednika ZRJ, leta 2000, je doživel poraz. Sprva Milošević ni želel priznati poraza, a je zaradi množičnih demonstracij moral popustiti in priznati zmago opoziciji.
Keywords: Slobodan Milošević, razpad Jugoslavije, socialistična stranka Srbije, Kosovo, volitve v Srbiji in ZRJ
Published: 14.07.2010; Views: 1986; Downloads: 197
.pdf Full text (688,93 KB)

2.
SMRT JUGOSLAVIJE V IZBRANIH DELIH DŽEVADA KARAHASANA
David Križman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja problema in obravnave razpada Jugoslavije v izbranih treh romanih Dževada Karahasana in enem esejskem delu. To so romani: Nočni shod (Noćno vijeće), Sara in Serafina (Sara i Serafina) Šahrijarjev prstan (Šahrijarov prsten) ter esejsko delo Dnevnik selitve (Dnevnik selidbe). V diplomskem delu sem vzel v obzir predvsem pisateljevo življenje v Sarajevu med okupacijo, kar ga je odločilno zaznamovalo, ter težavo, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, jo je pa postavila z začetkom vojne, to je vprašanje narodnosti. Pisatelja sem izbral, ker je primeren zaradi obeh razlogov: kot poročevalec o grozotah vojne, saj jih je občutil na svoji koži, in kot poznavalec vprašanja narodnosti, saj je njegova soproga srbske nacionalnosti. Ta nacionalna razklanost, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, je vodilni motiv v njegovih romanih. V izbranih romanih in eseju je prikazano stanje v Bosni in Hercegovini pred in med vojno. Prikazan je psihološki profil protagonistov, ki čakajo na katastrofo, njihova predvojna bojazen, pisateljevo videnje stanja, kakršno je, predvsem v Sarajevu in Bosni in Hercegovini, ter iskanje odgovora na vprašanje, kako je to mogoče preseči in premagati. V dveh delih je glavni protagonist pisatelj sam, ki subjektivno opisuje dogodke v svoji državi, v ostalih delih pa sta vodilna lika izseljenec, ki se v Bosno in Hercegovino vrne po petindvajsetih letih in skuša razumeti, kaj se dogaja v državi, ter starejša gospa, ki nikakor noče zapustiti svojega doma in raje živi pod okupacijo, kot pa da bi zapustila in potem pogrešala svoj dom. Diplomska naloga obravnava življenje v Sarajevu in po drugih mestih, ki jih je vojna še posebej prizadela, odnose ljudi med vojno ter pojavnost groteske v izbranih delih Dževada Karahasana.
Keywords: Dževad Karahasan, Nočni shod, Sara in Serafina, Šahrijarjev prstan, Dnevnik selitve, razpad Jugoslavije, vojni roman, groteska.
Published: 18.05.2011; Views: 2254; Downloads: 157
.pdf Full text (504,33 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica