| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Razmnoževanje opoldnevnice (mesembryanthemum cordifolium l.f.) s potaknjenci
Marjeta Vlasak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave diplomskega dela je bil proučiti vpliv dveh rastnih substratov in rastnega regulatorja (Korex®, Agrolit, d. o. o) v 0,5% koncentraciji na koreninjenje potaknjencev opoldnevnice (Mesembryanthemum cordifolium L.f.). Poskus smo izvedli v dveh terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da imata substrat in termin potikanja statistično značilen vpliv na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjenci so se bolje ukoreninili in razvijali, če smo jih potikali v zgodnejšem terminu. Dodajanje rastnega regulatorja na bazo potaknjenca je negativno vplivalo na koreninjenje in razvoj korenin.
Keywords: opoldnevnica, razmnoževanje, ukoreninjanje, potaknjenci
Published: 06.04.2021; Views: 56; Downloads: 14
.pdf Full text (2,07 MB)

2.
Vpliv predhodne obdelave semena na kalitev tepk (Pyrus communis L.)
Valentina Kosi, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako vplivajo različni načini hladne stratifikacije na kalitev tepk (Pyrus communis L.). Primerjali smo štiri različne načine hladne stratifikacije. Sveže nabrano seme smo hladno stratificirali v hladilniku z različnim časovnim obdobjem (60 in 90 dni), posušeno seme smo stratificirali v zmrzovalniku in sveže nabrano seme smo takoj posejali na prosto. Ugotovili smo, da ima način stratifikacije velik vpliv na kaljivost semen tepk. Semena, ki smo sejali na prosto so značilno bolje kalila v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Pri setvi na prosto je vzkalilo 90 % posejanih semen, po 60 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 76 % posejanih semen, po 90 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 66 % in le 6 % posejanih semen je vzkalilo, če smo jih pred setvijo posušili in stratificirali v zmrzovalniku.
Keywords: / Pyrus communis / stratifikacija / generativno razmnoževanje
Published: 28.10.2019; Views: 335; Downloads: 41
.pdf Full text (1,02 MB)

3.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci
Urška Kovše, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V študijskem letu 2017/2018 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0 %, 0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic, in sicer 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v petih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z 0,1 % koncentracijo rastnega regulatorja je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v prvem in četrtem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v drugem in tretjem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v tretjem terminu, pri katerem smo dosegli 68 % ukoreninjenost potaknjencev.
Keywords: razmnoževanje /pokrovne vrtnice /oleseneli potaknjenci / rastni regulator
Published: 28.10.2019; Views: 415; Downloads: 55
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Keywords: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Published: 28.06.2019; Views: 369; Downloads: 42
.pdf Full text (1,13 MB)

5.
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)
Barbara Ješovnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Keywords: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Published: 25.10.2018; Views: 411; Downloads: 62
.pdf Full text (2,81 MB)

6.
Fiziološke značilnosti vodne solate (Pistia stratiotes L.) vzdolž temperaturnega gradienta
Tina Urek, 2017, master's thesis

Abstract: Invazivnost tujih vrst je povezana z njihovimi ekofiziološkimi odzivi na nove stresne dejavnike. Pistia stratiotes je invazivna tropska rastlina, zato smo z rezultati magistrskega dela želeli ugotoviti njene fiziološke značilnosti vzdolž temperaturnega gradienta v mokrici Topla pri Prilipah. Strugo mokrice smo razdelili na 10 lokacij, ki so se razlikovale glede na temperaturo vode. Ugotavljali smo, katera temperatura vode je optimalna za največji prirast in najboljše možnosti za vegetativno razmnoževanje. Merili smo, kako sta fotokemična učinkovitost in vrednost klorofila v listu (vrednost SPAD) odvisni od temperature okolja. Rezultati meritev so pokazali, da je za P. stratiotes najoptimalnejša temperatura od 25 °C do 30 °C. Rastline pri nižjih temperaturah od 21 °C niso uspevale, prav tako so pri temperaturi nad 35 °C začele rumeneti. Temperatura vode vpliva tudi na temperaturo rozete, ki je enaka temperaturi vode, ter na temperaturo lista, ki je v povprečju za 1 °C hladnejši od temperature vode. Zraven temperature vode imajo velik vpliv tudi temperatura zraka, hranila in pH vode. S pomočjo testa kalivosti ugotavljamo, da se vrsta v mokrici Topla pri Prilipah ob razmnoževanju s stoloni, uspešno razmnožuje tudi s semeni, ki preživijo temperature pod 0 °C in skladiščenje v sedimentni semenski banki.
Keywords: vodna solatA, temperaturni gradient, rast, razmnoževanje, fotokemična učinkovitost, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, kalitev
Published: 27.09.2017; Views: 839; Downloads: 82
.pdf Full text (2,33 MB)

7.
RAZMNOŽEVANJE JAPONSKE ETAŽNE DOBROVITE (Viburnum plicatum 'Mariesii') S POTAKNJENCI
Jožica Vodopivec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena v letu 2015 in 2016 na japonski etažni dobroviti (Viburnum plicatum 'Mariesii'). Namen diplomskega dela je bil proučiti razmnoževanje na vegetativen način s potaknjenci. Proučevali smo vpliv rastnega regulatorja indol-3-maslene kisline (IBA) v koncentraciji 0,1 % na koreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Eno- in dvo-nodijske potaknjence smo potikali v štirih terminih. Potaknjenci so bili nabrani v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijsko in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Ugotovili smo, da je imel termin potikanja in tip potaknjenca statistično značilen vpliv na ukoreninjanje potaknjencev. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da se dvo-nodijski potaknjenci koreninijo uspešnejše kot eno-nodijski in da so potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,1 %, bolje morfološko razviti od potaknjencev v kontroli.
Keywords: japonska etažna dobrovita, Viburnum plicatum 'Mariesii', vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator.
Published: 11.10.2016; Views: 901; Downloads: 116
.pdf Full text (754,61 KB)

8.
RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCI
Helena Levičnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga (Sambucus nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja in različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rasnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca nista imela vpliva.
Keywords: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci
Published: 07.10.2016; Views: 1850; Downloads: 222
.pdf Full text (643,49 KB)

9.
RAZMNOŽEVANJE BEZGA V IN VITRO RAZMERAH
Franja Mohorko, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V obdobju od junija 2008 do junija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravili poskus, v katerem smo preučevali možnost razmnoževanja različnih genotipov bezga (Sambucus nigra, S. ebulus, S. javanica × S. ebulus, S. javanica × S. nigra) v in vitro pogojih. Preizkusili smo tri načine sterilizacije: z dikloroizocianurno kislino (15 minut in 20 minut) in natrijevim hipokloritom (20 minut). Kot najbolj uspešna se je pokazala sterilizacija z dikloroizocianurno kislino (15 minut). Sterilne in vitalne poganjke smo inokulirali na tri različna gojišča (G1, G2 in G3) za namnoževanje. Na posameznih gojiščih smo poganjke namnoževali 5– 6 tednov in izračunali množitveni faktor. Največji množitveni faktor smo dobili pri genotipu S. ebulus na gojišču G3, in sicer 3,9. Za koreninjenje smo uporabili tri različna gojišča (K1, K2 in K3) in ugotovili, da so se poganjki ukoreninili samo na gojišču K1. Na gojišče K1 smo inokulirali 30 poganjkov S. ebulus, 25 poganjkov S. javanica × S. ebulus, 20 poganjkov S. nigrain 25 poganjkov S. javanica × S. nigra. Ugotovili smo, da S. javanica × S. nigra in S.nigra na gojišču K1 nista koreninila, zelo dobro sta koreninila S. javanica × S. ebulus (100 %), nekoliko slabše pa S.ebulus (76,7 %). Ukoreninjene poganjke smo aklimatizirali v rastlinjaku, v meglilni komori. Aklimatizacija je bila 100 % uspešna.
Keywords: bezeg, Sambusus spp., medvrstni križanci bezga, in vitro razmnoževanje, mikropropagacija
Published: 27.06.2016; Views: 856; Downloads: 94
.pdf Full text (3,32 MB)

10.
VPLIV VELIKOSTI ČEBULASTEGA GOMOLJA NA MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK SEMEN GLADIOL
Helena Plajnšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskovalno delo je temeljilo na čebulastih gomoljih gladiol (Gladiolus spp.) različnih velikosti. Uporabili smo čebulaste gomolje petih velikostnih razredov. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv velikosti čebulastega gomolja na morfološke lastnosti rastlin in njihov pridelek semen. Ugotovili smo, da so se iz večjih čebulastih gomoljev razvile značilno večje rastline. Statistično značilne razlike so se pokazale pri maksimalni širini lista, dolžini najdaljšega lista, številu socvetij, številu stranskih poganjkov na glavnem steblu, višini cvetnega stebla, debelini cvetnega stebla pod prvim cvetom in številu cvetov. Pri vplivu velikosti čebulastih gomoljev na pridelek semen smo prav tako ugotovili, da so rastline iz čebulastih gomoljev 1. in 2. velikostnega razreda tvorile največ semenskih mešičkov in semen.
Keywords: gladiole / Gladiolus / čebulasti gomolji / morfološke značilnosti / semena / vegatativno razmnoževanje.
Published: 27.06.2016; Views: 377; Downloads: 55
.pdf Full text (620,33 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica