1. Posledice odpoklica poslovodne osebe glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi : magistrsko deloTilen Majcen, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava odpoklic poslovodnih oseb v kapitalskih družbah in njegov vpliv na pogodbo o zaposlitvi, ki jo družba in poslovodna oseba skleneta z namenom dopolnitve pravic in obveznosti, ki jih korporacijsko pravo ne določa. Naloga tako najprej na kratko predstavi nosilce poslovodne funkcije v kapitalskih družbah ter obravnava sam nastanek korporacijskopravnega razmerja med družbo in imenovano oziroma voljeno poslovodno osebo. Pri tem pa obravnava tudi v teoriji pogosto izpostavljeno kritiko nezdružljivosti položaja poslovodne osebe in delavca. Nato magistrska naloga obravnava tipe pogodb o zaposlitvi, ki se v poslovni praksi sklepajo med družbo in poslovodno osebo. Nadalje se naloga ukvarja s samim odpoklicem poslovodne osebe ter analizira njegov vpliv na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi v predhodno obravnavanih tipih pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. Prav tako pa magistrska naloga obravnava vpliv nezakonitega odpoklica poslovodne osebe na prenehanje delovnega razmerja ter na pravice, ki odpoklicani poslovodni osebi pripadajo, kadar pogodba o zaposlitvi preneha zaradi nezakonitega odpoklica, ter zahtevke odpoklicane poslovodne osebe v primeru, ko sama pogodba o zaposlitvi preneha nezakonito.
Keywords: odpoklic, prenehanje funkcije, poslovodna oseba, odškodnina, pogodba o zaposlitvi, odpovedni razlogi
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (966,29 KB) |
2. Izredna odpoved delodajalca v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloHana Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je najstrožja delovnopravna sankcija in skrajni ukrep po katerem lahko delodajalec poseže v primeru najhujših delavčevih kršitev in drugih razlogov, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 predvideva osem razlogov za izredno odpoved delodajalca. Gre za kršitve obveznosti iz delovnega razmerja oziroma situacije, za katere je že sam zakonodajalec predvidel, da upravičujejo podajo sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost izredne odpovedi pa se poleg tega, da je izpolnjen kateri izmed osmih odpovednih razlogov zahteva tudi, da so izpolnjeni ostali pogoji za njeno zakonitost, predvsem, da je delavcu omogočen zagovor, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka, da je odpoved podana v zakonsko predvidenih rokih in tudi ustrezno obrazložena. Zakonodajalec v zakonu ni predvidel vseh situacij in razlag pravnih vprašanj, ki se ob uporabi instituta izredne odpovedi pojavljajo v praksi. Prav sodna praksa je tista, ki pripomore k razlagi posameznih izrednih odpovednih razlogov ter ostalih pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo delodajalca ter prikazuje kako se ti uporabljajo in razlagajo v praksi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Višje delovno in socialno sodišče tudi v novejših sodnih odločbah obravnavata pravna vprašanja povezana z izredno odpovedjo ter pripomoreta k razlagi pravnih institutov ter pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo, s čimer dopolnjujeta obstoječo sodno prakso.
V skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožja sankcija pride v poštev zgolj v primeru najhujših kršitev. Ob tem se pojavlja vprašanje, kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki upravičuje podajo izredne odpovedi brez odpovednega roka in kdaj gre za kršitev, ki upravičuje podajo katere od milejših sankcij na primer redne odpovedi iz krivdnega razloga z odpovednim rokom. Tako v primeru pojma hujše kršitve kot pojma krivdnega razloga gre za pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa. Iz novejše sodne prakse ne izhaja točna ločnica v katerih primerih pride v poštev prva in kdaj druga, saj postavlja zgolj nekatere smernice kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti in kdaj ne. Presoja ali gre za hujšo kršitev je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Keywords: delovno pravo, delodajalec, delavec, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpovedni razlogi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, hujša kršitev
Published in DKUM: 17.11.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,86 MB) |
3. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNIH RAZLOGOV VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV S POUDARKOM NA KRITERIJIHSonja Kočnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve osrednjega vprašanja v kolektivni pogodbi in primerjavo z ZDR.
V četrtem poglavju se nato posvečam redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Ugotavljam, kaj štejemo kot utemeljen poslovni razlog in kako se ugotavljajo presežni delavci. Pri odpuščanju večjega števila nepotrebnih delavcev je potrebno sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, zato se posvetim vsebini tega programa, oblikam in možnostim za reševanje presežnih delavcev. Pozornost namenim kriterijem, na podlagi katerih se ugotavljajo presežni delavci in metode za njihovo uporabo. O razreševanju presežnih delavcev morajo biti obveščeni tudi svet delavcev, sindikat in zavod za zaposlovanje, zato predstavim tudi njihovo vlogo in morebitni vpliv na postopek razreševanja presežnih delavcev. Izpostavim tudi vprašanje varstva pravic delavcev. V petem poglavju naredim primerjalno pravno ureditev s sosedno Avstrijo.
V zaključku pa podajam kratek povzetek urejenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, pri čemer izpostavim probleme, ki se mi zdijo pri njeni ureditvi v zakonu sporni.
Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve
Keywords: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, utemeljeni razlogi, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, svet delavcev, sindikat, zavod za zaposlovanje
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 14
Full text (341,62 KB) |
4. Vpliv pandemije covida-19 na žensko podjetništvo v EvropiRina Lesjak, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali številne vplive covida-19 na žensko podjetništvo v Evropi. Analizirali smo spremembe indeksa TEA podjetnic in podjetnikov v evropskih državah in ugotovili, da so bile podjetnice zaradi pandemije manj podjetniško aktivne v primerjavi s podjetniki.
Raziskovali smo spremembe motivacijskih razlogov podjetnic in podjetnikov v Evropi in ugotovili, da so v obdobju covida-19 bile podjetnice bolj nagnjene k podjetništvu kot sredstvu za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu v primerjavi s podjetniki.
Analizirali smo vključenost podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v različnih sektorjih in ugotovili, da so v nekaterih sektorjih podjetnice dejansko povečale svoj delež ali ohranile stabilen delež, medtem ko so v drugih sektorjih doživele zmanjšanje. Torej je vpliv pandemije na podjetnice in podjetnike odvisen od sektorja in ni mogoče enoznačno trditi, da je pandemija v celoti bolj prizadela podjetnice kot podjetnike.
V diplomski nalogi smo med drugim tudi analizirali stopnjo zaprtij podjetij podjetnic in podjetnikov v Evropi. Ugotovili smo, da so se podjetnice soočale z višjimi stopnjami zapiranj podjetij v primerjavi s podjetniki v obdobju covida-19.
Preučevali smo uporaba digitalne tehnologije podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v letu 2021 in na podlagi analize danih podatkov lahko povzamemo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi s podjetniki zaznale manjšo stopnjo vpliva pandemije covida-19 na uporabo digitalnih tehnologij v letu 2021.
Kot zadnje nas je zanimala stopnja učinkovitosti zaznave vladnih ukrepov podjetnic in podjetnikov v Evropi, ki so v zgodnjih fazah podjetniških aktivnosti v letu 2020. Ugotovili smo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti zaznavale vladne ukrepe kot manj učinkovite v primerjavi s podjetniki.
Keywords: covid-19, žensko podjetništvo, indeks TEA, motivacijski razlogi, sektorji, zaprtje podjetij, uporaba digitalnih tehnologij, vladni ukrepi.
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,47 MB) |
5. Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19Anastasija Dvanajščak, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi.
Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Keywords: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 426; Downloads: 85
Full text (1,77 MB) |
6. Fenomen študija srbskih študentov v slovenijiTijana Zdravković, 2023, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je odkriti razloge, ki spodbujajo študente iz Srbije, da se odločijo za študij v Sloveniji. S pomočjo sintetične metode smo združili informacije iz različnih virov, ki so obravnavali to tematiko. Med ključnimi razlogi, ki so jih študentje izpostavili, je bila želja po boljših kariernih priložnostih in širših možnostih za zaposlitev po končanem študiju.
Med anketiranjem 50 srbskih študentov, ki so študirali ali še vedno študirajo v Sloveniji, jih je 80 % odgovorilo, da je ključni razlog za izbiro študija v Sloveniji možnost, da njihova pridobljena diploma odpre številne poti v prihodnosti. To kaže na to, da je cilj izboljšanja kariernih možnosti eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na študentske migracije iz Srbije v Slovenijo.
Poleg tega so študentje izpostavili tudi druge dejavnike, kot so kakovost izobraževanja, mednarodno okolje, dostop do raziskovalnih možnosti ter kulturna in jezikovna podobnost med Srbijo in Slovenijo. Vendar pa se je v večini odgovorov izkazalo, da je priložnost za boljšo karierno pot najpomembnejši motiv za njihovo odločitev.
Skupaj s sintetično analizo in statističnimi podatki iz ankete te ugotovitve jasno kažejo, da študentje iz Srbije v Slovenijo migrirajo predvsem zaradi cilja, da bi pridobili kakovostno izobrazbo, ki jim bo odprla vrata do boljših priložnosti za karierno rast in uspeh v prihodnosti.
Keywords: študentje, Srbija, Slovenija, razlogi
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 420; Downloads: 90
Full text (2,67 MB) |
7. Odvzem starševske skrbi v luči sodobne teorije in sodne prakse : magistrsko deloAleks Pešić, 2022, master's thesis Abstract: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo.
Keywords: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 754; Downloads: 197
Full text (1,26 MB) |
8. Pravna sredstva dolžnika v izvršilnem postopku s poudarkom na standardu obrazložitve ugovora v sodni praksi : magistrsko deloAstrid Cep, 2022, master's thesis Abstract: Varstva dolžnikovega interesa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne določa, vendar pa se udejanja skozi pravna sredstva dolžnika, ki so mu na voljo. Ugovor dolžnika sicer res predstavlja edino redno pravno sredstvo, vendar pa mu sledijo številna druga. Ključnega pomena je, da dolžnik na začetku zoper sklep o izvršbi v roku osmih dni obrazloženo ugovarja. Namreč v primeru neobrazloženega ugovora se ta na podlagi pravne domneve šteje za neutemeljenega. Pogoj obrazložitve predstavlja zatrjevanje pravno relevantnih dejstev, ki lahko izpodbijejo upnikov zahtevek. Dodatno pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. Vsa dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da lahko dolžnik predlaga listine, ogled, priče, izvedenca in zaslišanje strank. V primeru navajanj negativnih dejstev, kot je na primer neobstoj poslovnega razmerja, dokazno breme preide na upnika, dolžniku pa ni treba predlagati dokazov. Namreč dokazuje tisti, ki trdi, da nekaj obstaja in ne obratno. Ugovor je tako obrazložen že na podlagi zatrjevanja negativnega dejstva. Vendar pa zadostitev pogojem obrazložitve ugovora še ne pomeni, da je ugovor nujno tudi utemeljen, saj se slednje presoja šele v nadaljevanju postopka. Dolžniku je na voljo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ugovor po poteku roka in ugovor zoper pravno nasledstvo. Glede na ugovor se razlikujejo tudi razlogi, ki jih ZIZ zgolj primeroma našteva, saj velja generalna klavzula, na podlagi katere je mogoče ugovarjati iz vsakega razloga, ki preprečuje izvršbo. Dodatno pa se lahko dolžnik v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova odloči, ali bo izpodbijal sklep v dajatvenem delu, dovolilnem delu ali v celoti. Kadar ugovarja sklepu o izvršbi v celoti ali v dajatvenem delu, se postopek vodi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V primeru izpodbijanja dovolilnega dela pa se postopek vodi kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, vendar pa ima upnik kljub uspešnemu ugovoru dolžnika na koncu odločitve o ugovoru izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko ponovno predlaga izvršbo. V nadaljevanju postopka ima dolžnik svoje pravice možnost uveljavljati tudi s pritožbo, tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, tožbo za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari, zahtevo za odpravo nepravilnosti, obnovo postopka, revizijo, predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, nasprotno izvršbo, odlogom in ustavitvijo izvršbe. Ugovor tretjega in zahteva za varstvo zakonitosti dolžniku sicer nista na voljo, vendar pa ga lahko v postopku izvršbe prav tako tudi to posredno zadeva.
Keywords: sklep o izvršbi, verodostojna listina, razlogi za ugovor, navedba dejstev, predložitev dokazov, dokazno breme, utemeljenost
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1162; Downloads: 477
Full text (908,29 KB) |
9. Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj : diplomsko deloStaša Deranja, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati, kakšno vlogo imajo starši pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. Cilj diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika staršev ugotoviti, zakaj je po njihovem mnenju pomembno plavanje, kakšne cilje imajo glede plavanja in ali poznajo učinke plavanja na otrokovo telo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je plavanje in njegov pomen z različnih vidikov ter pomen plavanja na človeški organizem. Predstavljeno je tudi plavanje v učnem načrtu vrtcev, športnem programu Mali sonček in plavalnem tečaju. Na koncu teoretičnega dela je opredeljenih nekaj raziskav, ki se nanašajo na temo diplomske naloge, torej na vlogo staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedenega anonimnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok iz različnih enot vrtca iz določenega kraja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize. Raziskava je pokazala, da dobijo starši največ informacij o plavalnih tečajih s strani vzgojitelja in da v goriški regiji po mnenju staršev nimamo velike ponudbe za plavalne tečaje. Na vključitev otroka v plavalni tečaj vpliva oddaljenost kraja, kjer se izvajajo plavalni tečaji. Ugotovili smo, da znanje plavanja staršev vpliva na vključitev v plavalni tečaj, medtem ko neznanje plavanja staršev ne vpliva na vključitev otrok v plavalni tečaj. Poznavanje koristnih vplivov plavanja na otroka prav tako vpliva na vključitev v plavalni tečaj.
Preko raziskave smo spoznali najpomembnejše cilje in razloge staršev za vključitev otroka v plavalni tečaj. Raziskava je pokazala, da je vključitev otroka v plavalni tečaj odvisna od njegove starosti in da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Spoznali smo še, zakaj je po mnenju staršev plavanje pomembno.
Keywords: plavanje, vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj, razlogi za vključitev otroka v plavalni tečaj, učinki plavanja na otrokovo telo in razvoj, gibalni razvoj, šport.
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 992; Downloads: 174
Full text (1001,84 KB) |
10. Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka : magistrsko deloTjaša Unverdorben, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.
Keywords: registracija znamke, generična znamka, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, ničnost znamke, izbris znamke, neaktivnost imetnika znamke, končni uporabnik, pridobljen razlikovalni učinek, povprečen potrošnik
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1358; Downloads: 177
Full text (1,26 MB) |
