1. Podjetništvo mladih in umetna inteligenca: primerjalna analiza zaznavanja, sprejemanja in uporabe umetne inteligencePina Slaček, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava generacijske razlike v zaznavanju, sprejemanju in uporabi umetne inteligence med podjetniki v Sloveniji ter primerjalno analizira zaznane koristi, tveganja, priložnosti in ovire njenega uvajanja. V ospredju je podjetništvo mladih, pri čemer so analizirane značilnosti, motivacija, priložnosti in ovire za mlade, ki jih spremljajo pri uvajanju novih tehnologij v poslovne modele. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti podjetništva mladih, procesi digitalizacije ter vloga umetne inteligence kot orodja za optimizacijo procesov, personalizacijo storitev, podporo pri odločanju in razvoj inovativnih poslovnih modelov. Empirični del temelji na primerjalni analizi zaznav pozitivnih učinkov umetne inteligence (povečanje produktivnosti, inovativnosti, poslovne rasti in izboljšanje uporabniške izkušnje) ter negativnih učinkov (stroški implementacije, varnostni in etični pomisleki, odpor zaposlenih in strank). Primerjalno analizo smo izvedli med mlajšimi (18–34 let) in starejšimi (34+ let) podjetniki, pri čemer smo s statističnimi preizkusi ocenili razlike v percepciji pozitivnih in negativnih učinkov ter v pripravljenosti za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese. Rezultati analize so pokazali, da mlajši podjetniki statistično značilno pogosteje zaznavajo pozitivne učinke in so bolj optimistični glede prihodnje vloge umetne inteligence, medtem ko med generacijami ni bilo razlik pri zaznavanju negativnih učinkov, kar kaže na univerzalnost teh pomislekov. Analiza velikosti učinka je potrdila, da imajo ugotovljene razlike praktični pomen, zlasti pri prihodnjih pričakovanjih glede dolgoročnega potenciala umetne inteligence. Sklepi naloge opozarjajo na potrebo po oblikovanju prilagojenih podpornih politik in programov, ki bodo mladim podjetnikom olajšali sprejemanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa zmanjšali tveganja in digitalne neenakosti med podjetniki različnih generacij. Keywords: podjetništvo mladih, umetna inteligenca, generacijske razlike, digitalna transformacija, digitalizacija, percepcija in sprejemanje umetne inteligence, podporne politike in programi, Slovenija. Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,68 MB) |
2. Svetlobna onesnaženost na Dravskem poljuIgor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Ivajnšič, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Svetlobno onesnaževanje predstavlja obliko onesnaževanja okolja, ki v javnosti še ni v dovolj veliki meri prepoznana. V poglavju smo predstavili stanje svetlobnega onesnaženja na Dravskem polju in njegove spremembe v obdobju 2013-2021. Procese spreminjanja svetlobnega onesnaženja smo prikazali s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja. Drugi vir podatkov so predstavljale meritve s Sky Quality Metrom, ki v svetu predstavlja standardiziran način merjenja svetlobnega onesnaženja. Prostorske razlike v stopnji svetlobne onesnaženosti med posameznimi deli Dravskega polja smo prikazali tudi z vsenebnimi posnetki in njihovo analizo. Keywords: Dravsko polje, radianca, daljinsko zaznavanje, prostorske razlike Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (3,91 MB) This document has many files! More... |
3. Medgeneracijsko sodelovanje zaposlenih v podjetju Perla-Star d. o. o.Nika Klemenčič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje zaposlenih v podjetju Perla-Star d. o. o. Namen raziskave je bil preučiti, kako zaposleni različnih generacij med seboj sodelujejo, komunicirajo ter kako doživljajo razlike in podobnosti, ki vplivajo na delovno okolje. Magistrsko delo se osredotoča na področje kadrovskega menedžmenta, s poudarkom na učinkovitem povezovanju generacij, zmanjševanju stereotipov in spodbujanju prenosa znanja.
V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti posameznih generacij, pomen komunikacije, vodenja, mentorstva ter raznolikosti na delovnem mestu. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava s pomočjo strukturiranih intervjujev z zaposlenimi različnih starostnih skupin. Podatki so bili analizirani s tematsko analizo in prikazani tudi s SWOT analizo.
Rezultati raziskave kažejo, da medgeneracijsko sodelovanje v podjetju obstaja, vendar ga pogosto omejujejo predsodki, razlike v komunikacijskih slogih in tehnoloških spretnostih. Zaposleni kot ključne dejavnike za izboljšanje sodelovanja navajajo odprto komunikacijo, medsebojno spoštovanje in ustrezno podporo vodstva. Na podlagi ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje, kot so uvedba obratnega mentorstva, redna izobraževanja in krepitev organizacijske kulture, ki spodbuja vključevanje vseh generacij. Keywords: Medgeneracijsko sodelovanje, generacijske razlike, sodelovanje na delovnem mestu, timsko delo Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (953,54 KB) |
4. Ujemanje delovnih vrednot generacije z z vrednotami organizacijeDoroteja Kolenko, 2025, master's thesis Abstract: Delovne vrednote imajo pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikovega odnosa do dela, organizacijske kulture in uspešnosti podjetij. Sedaj, ko na trg dela vstopa generacija Z, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se njihove vrednote ujemajo z vrednotami organizacij, ki so pogosto oblikovane s strani predhodnih generacij. Generacija Z, ki jo zaznamujejo digitalizacija, globalizacija in hitre družbene spremembe, izpostavlja pomen fleksibilnosti, uravnoteženost med poklicnimi obveznostmi in prostim časom, občutku smiselnosti pri delu ter transparentnemu in etičnemu poslovanju delovanja organizacij. Namen raziskave je proučiti ujemanje delovnih vrednot generacije Z z vrednotami organizacije in ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med njimi. V teoretičnem delu smo opredelili osebne, organizacijske in delovne vrednote, predstavili teorijo organizacij ter koncept ujemanja posameznik-organizacija, ki poudarja skladnost vrednot kot ključni dejavnik zadovoljstva zaposlenih, njihove motivacije in dolgoročne pripadnosti podjetju. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na podlagi Lyonsovega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 127 pripadnikov generacije Z in 88 zaposlenih iz izbranega podjetja X. Rezultati so pokazali, da generacija Z največji pomen pripisuje varnosti zaposlitve, primerno urejenemu delovnemu času, možnosti napredovanja in višini plače, medtem ko so se v podjetju kot ključne organizacijske vrednote izkazale odgovornost, poštenost, učinkovitost, strokovnost in pripadnost podjetju. Analiza je potrdila, da med vrednotami generacije Z in vrednotami organizacije obstaja le delno ujemanje, saj so največja razhajanja zaznana pri pričakovanjih glede fleksibilnosti dela ter smisla, ki ga delo prinaša posamezniku. Ugotovitve nakazujejo, da lahko prav ta neskladja povzročijo nezadovoljstvo, nižjo stopnjo zavzetosti ter večjo fluktuacijo mladih zaposlenih. Raziskava tako predstavlja prispevek k razumevanju delovnih vrednot generacije Z in ponuja organizacijam smernice, kako oblikovati delovno okolje, ki bo upoštevalo njihove vrednote, mladim omogočalo osebni in poklicni razvoj ter hkrati zagotavljalo usklajenost z dolgoročnimi cilji organizacije. Keywords: Delovne vrednote, generacija Z, organizacijske vrednote, ujemanje posameznik-organizacija, generacijske razlike. Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,50 MB) |
5. Povezovanje pedagoških pristopov in tehničnega izobraževanja pri osnovnošolcih: razlike v pristopih in rezultatih dela pri izdelavi preprostega izdelka : magistrsko deloFlorijan Verbič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bila raziskovana povezava med pedagoškimi pristopi in rezultati tehničnega dela pri učencih 4. razreda osnovne šole. Pozornost je bila usmerjena na vpliv organizacije dela, motivacije, spola in predhodnih izkušenj na kakovost izdelave preprostega tehničnega izdelka, svetilnika. V raziskavi sta sodelovala dva oddelka, pri čemer smo v enem uporabili projektni pristop in diskusijo, v drugem pa tradicionalni način poučevanja. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev. Rezultati so bili obdelani v programu IBM SPSS. Uporabljena sta bila Spearmanov koeficient korelacije rangov in Mann-Whitneyjev U-test.
Rezultati so pokazali, da obstaja pozitivna povezava med organizacijo dela in kakovostjo izdelkov (ρ = 0,741; p < 0,001). Poleg tega je bila ugotovljena statistično značilno povezanost med motivacijo in tehnično spretnostjo (ρ = 0,678; p < 0,001), medtem ko spol (p = 0,598) in predhodne izkušnje niso pokazali statistično pomembnega vpliva. Hipoteza o vplivu različnih pristopov na motivacijo ni bila potrjena (p = 0,357). Učenci so v večini uspešno prenesli teoretična znanja v prakso, vendar zaradi odsotnosti neuspešnih primerov tega ni bilo mogoče znanstveno potrditi.
Ugotovitve ponujajo vpogled v kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na tehnično delo pri otrocih in nakazujejo možnosti za nadaljnje raziskave z večjim in raznolikim vzorcem. Pokazale so se tudi nekatere omejitve raziskave, predvsem majhnost vzorca in subjektivno ocenjevanje kakovosti izdelkov in organizacije dela. Keywords: tehnično izobraževanje, osnovnošolci, pedagoški pristopi, spolne razlike, projektno učenje Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,39 MB) |
6. Analiza vsebnosti skupnih fenolov v skorji različnih genotipov murv (Morus sp.) : diplomsko deloEvelyn Vuk, 2025, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela je bila analizirana vsebnost skupnih fenolov v skorji enoletnih poganjkov različnih genotipov murv (Morus sp.), z namenom ugotavljanja razlik glede na genotip in vrsto murv, vključenih v raziskavo. Dodatno je bila izvedena primerjava vsebnosti skupnih fenolov med skorjo in listi murv. V raziskavo so bile vključene referenčne svilogojske sorte, lokalna slovenska genotipa bele murve (Morus alba) ter križanec med belo in rdečo murvo (M. alba × M. rubra). Enoletni poganjki murv so bili vzorčeni v dveh terminih, skorja je bila po lupljenju liofilizirana in zmleta v fini prah. Skupni fenoli v skorji so bili analizirani po metodi Folin-Ciocalteu. Rezultati analize so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih fenolov med genotipi murv. Najvišja vsebnost skupnih fenolov v skorji je bila ugotovljena pri križancu bele in rdeče murve (5,14 ± 0,004 mg GAE/g SS), najnižja pa pri referenčni svilogojski sorti 'Kokusou' (4,60 ± 0,08 mg GAE/g SS). Prav tako je bilo ugotovljeno, da se vsebnost skupnih fenolov v skorji murv statistično značilno razlikuje med vrstama (p = 0,032). Primerjava skupnih fenolov med skorjo in listi je potrdila hipotezo, da je vsebnost skupnih fenolov v skorji nižja kot v listih. Rezultati so pokazali, da na vsebnost fenolnih spojin vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi morfološko tkivo, kar poudarja pomen posameznih delov murv, ustreznega vzorčenja in izbire analitske metode pri nadaljnjih raziskavah bioaktivnih spojin v murvah. Keywords: Morus sp., murva, kemotipske razlike, skorja, skupni fenoli Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,21 MB) |
7. Doživljanje pesmi "Ljubezenska za deklice" in "Ljubezenska za dečke" pri učencih 1., 3. in 5. razredov : magistrsko deloEma Klemenčič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje doživljanje ljubezni in pesniških besedil pri učencih prvega, tretjega in petega razreda osnovne šole. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci različnih starosti in spolov doživljajo ljubezen, kako jo izražajo in prepoznavajo pri drugih ter kako razumejo izbrani pesmi "Ljubezenska za deklice" oz. "Ljubezenska za dečke". V empiričnem delu so bili uporabljeni različni instrumenti (skupinsko delo ob plakatu, delovni listi, ustvarjanje lastnih naštevank), s katerimi je bil pridobljen vpogled v čustveno in literarno odzivnost učencev. Rezultati kažejo, da se s starostjo razvijata tako kompleksnost doživljanja ljubezni kot globina literarne interpretacije. Ugotovljene so bile tudi razlike med spoloma. Dečki pogosteje izražajo ljubezen s konkretnimi dejanji, deklice pa z besedami in čustvenimi odzivi, ob čemer izkazujejo tudi večjo motiviranost za sodelovanje v učnem procesu. Na področju razumevanja literarnih besedil so bile razlike najbolj izrazite v prvem razredu. Raziskava prispeva k razumevanju čustvenega in literarnega razvoja otrok ter poudarja pomen vključevanja ustreznih literarnih besedil pri razvijanju empatije, izražanju čustev in oblikovanju varnega učnega okolja. Keywords: čustva, ljubezen, mladinska književnost, doživljanje pesmi, spolne razlike Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,39 MB) |
8. Ocenjevanje temperamenta v zgodnjem mladostništvu : psihometrične značilnosti vprašalnika EATQ-R-SFEva Kranjec, Maja Zupančič, Gregor Sočan, 2021, original scientific article Abstract: Namen raziskave je preveriti psihometrične značilnosti kratke različice revidiranega Vprašalnika temperamenta za zgodnje mladostnike – EATQ-RSF. Na vzorcu 238 slovenskih zgodnjih mladostnikov smo preverili faktorsko strukturo, zanesljivost ter razlike med spoloma v ravni izraznosti temperamentnih potez. Analiza podatkov je v splošnem pokazala zadovoljivo prileganje podatkov obravnavanim modelom, čeprav indeksi prileganja za nekatere podlestvice niso dosegli priporočenih vrednosti. Skladnost nadrednih lestvic je zadovoljiva. Mladostnice imajo bolj izražene poteze zadovoljstvo ob šibkih dražljajih, strah in povezovanje z drugimi ter dimenzijo pozitivno čustvovanje kot mladostniki. EATQ-R-SF je ustrezna za uporabo v raziskovanju, čeprav rezultati nakazujejo potrebo po vsebinskem in psihometričnem izboljšanju pripomočka. Keywords: temperament, zgodnje mladostništvo, ocenjevanje, vprašalnik EATQ-R-SF, psihometrične značilnosti, razlike med spoloma Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (372,20 KB) This document has many files! More... |
9. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja. Keywords: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija. Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 64
Full text (1,06 MB) |
10. Ali je spol otroka dejavnik učne uspešnosti v osnovni šoli?Joca Zurc, 2019, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bil proučiti razlike v učni uspešnosti med učenkami in učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na reprezentativnem vzorcu osnovnošolskih otrok ter poiskati dejavnike, ki najbolje pojasnjujejo razlike. Raziskava temelji na vzorcu 1783 otrok. Podatki so bili zbrani s standardiziranim vprašalnikom SSRS in analizirani z neparametričnimi statističnimi testi. Rezultati so pokazali, da statistično značilno višjo učno uspešnost dosegajo deklice, zlasti na področju branja, splošnega védenja in motivacije. Razvitost socialnih spretnosti, odsotnost vedenjskih težav in razvojnih primanjkljajev so se pokazali kot najznačilnejši dejavniki učnega uspeha v osnovni šoli. Na razredni stopnji je treba večjo pozornost nameniti razvoju bralnih sposobnosti dečkov. Keywords: razredni pouk, dejavniki učne uspešnosti, razlike med spoloma, socialne spretnosti, vedenjske težave Published in DKUM: 10.06.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,52 MB) This document has many files! More... |