1. Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko deloNives Španinger, 2021, master's thesis Abstract: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 1382; Downloads: 394
 Full text (2,01 MB) |
2. Prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih od 1. do 5. razreda osnovne šoleTamara Šela, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na razlike med ljudmi. Cilj je bil raziskati zastopanost grafičnih in tekstovnih prezentacij različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole. Različnost med ljudmi se je v naši raziskavi nanašala na narodnostno, rasno, etnično in versko pripadnost, spolno usmerjenost in družine ter hendikepiranost. V empirični raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 39 učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbo, podatke pa smo zbrali z analizo dokumentov. Ugotovitve kažejo, da se grafične in tekstovne prezentacije narodnostne, rasne in etnične pripadnosti pojavljajo pogosteje kot prezentacije verske pripadnosti. V večini analiziranih učbenikov in delovnih zvezkov se pojavljajo grafične in tekstovne prezentacije nuklearne družine, medtem ko se prezentacije družin z istospolnima partnerjema ne pojavijo nikoli. Tudi ostali tipi družin se pojavljajo redkeje kot nuklearna družina. Prav tako se v večini učbenikov in delovnih zvezkov pojavi prezentacija heteroseksualnega para, medtem ko je homoseksualni zastopan le enkrat. Grafične in tekstovne prezentacije, ki se nanašajo na hendikepiranost oseb, se skoraj v vseh prezentacijah nanašajo na telesno prizadete osebe. V šolah skoraj ni več razreda, ki ne bi imel vsaj enega hendikepiranega otroka, otroka druge narodnosti, Roma ali otroka, ki je pripadnik druge verske skupnosti. Učbeniki in delovni zvezki se vedno znova posodabljajo, zato bi bil čas, da se verska pripadnost, tematika istospolnih skupnosti in duševno prizadetih oseb vključuje v učbenike in delovne zvezke pogosteje. Magistrsko delo prikazuje grafične in tekstovne prezentacije različnosti med ljudmi v učbenikih in delovnih zvezkih za spoznavanje okolja in družbe, zato bi lahko to delo pomembno vplivalo na nadaljnje snovanje učbenikov in delovnih zvezkov za spoznavanje okolja in družbe od 1. do 5. razreda osnovne šole.
Keywords: različnost, narodnostna, rasna, etnična in verska pripadnost, družine, hendikepiranost
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1563; Downloads: 149
Full text (1,63 MB) |
3. DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ROMSKIH UČENCEVMilojka Poš, 2015, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na ključne elemente v izobraževanju romskih otrok. Izpostavlja obvladovanje slovenskega jezika, ki je za romske otroke nematerni jezik, kot enega od ključnih dejavnikov učne (ne)uspešnosti. Ugotavlja uspešnost romskih otrok v času osnovnošolskega izobraževanja, odgovornost učiteljev za dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter učiteljevo odgovornost za to.
Ko vstopijo v šolo, je slovenski jezik za mnoge romske učence tuj jezik oziroma nematerni jezik. V primeru romskih otrok je zato ključnega pomena že vključenost v predšolske oddelke. Predstavljene so kulturna različnost, navade in način življenja Romov. Navedene so nekatere ugotovitve strokovnjakov s tega področja kot tudi s področja sprejetosti romskih učencev med vrstniki, stališča učiteljev do romskih otrok ter nekateri predsodki, ki so žal še vedno prisotni. Ob koncu teoretičnega dela so navedene ugotovitve strokovnjakov o povezavi med učno pomočjo ter učno uspešnostjo romskih učencev. Predstavljeni so temeljni cilji, ki so potrebni za dobro inkluzivno izobraževanje.
V empiričnem delu naloge so predstavljena stališča in mnenja anketiranih učiteljev o učni uspešnosti romskih učencev, predstavljena je povezanost znanja slovenskega jezika (jezika okolja) in ocene iz predmeta slovenščina. Analizirana so tudi: mnenja učiteljev o svoji odgovornosti za učne dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter mnenja o učiteljevi neposredni odgovornosti za sprejetost romskih učencev med vrstniki.
Naloga ugotavlja, da so romski učenci pogosteje učno neuspešni kot njihovi vrstniki, prav tako je (ne)znanje jezika eden izmed ključnih dejavnikov za (ne)uspešnost romskih učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji sebe ne zaznavajo kot pomembnega dejavnika pri doseganju učnega uspeha romskih učencev, imajo pa pomembno vlogo pri socializaciji oziroma sprejemanju romskih učencev v družbo vrstnikov.
Keywords: romski učenci, slovenski jezik – jezik okolja, kulturna različnost, inkluzivno izobraževanje, učna (ne)uspešnost, sprejetost.
Published in DKUM: 17.12.2015; Views: 1989; Downloads: 377
Full text (1,15 MB) |
4. Computing quadratic entropy in evolutionary treesDrago Bokal, Matt DeVos, Sandi Klavžar, Aki Mimoto, Arne Ø. Mooers, 2011, original scientific article Abstract: Kvadratična entropija, ki jo je vpeljal Rao, je mera za biološko raznolikost. V članku opazimo, da je kvadratična entropija inačica uteženega Wienerjevega indeksa, ki je po drugi strani intenzivno raziskovana grafovska invarianta v matematični kemiji. To dejstvo omogoča izpeljavo nekaj učinkovitih algoritmov za izračunavanje kvadratične entropije v primeru danih listnih uteži. Na ultrametričnih drevesih je Pavoine vpeljal maksimum kvadratičnih entropij kot mero za paroma evolucijsko različnost v ohranitveni biologiji. Predstavljamo algoritem, ki maksimizira to količino v linearnem času, kar je pomembna izboljšava glede na obstoječe kvadratične programske pristope.
Keywords: teorija grafov, evolucijsko drevo, filogenetsko drevo, kvadratična entropija, različnost, Wienerjev indeks, graph theory, evolutionary tree, phylogenetic tree, quadratic entropy, originality, distinctness, Wiener index
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1289; Downloads: 131
 Link to full text |
5. DOJEMANJE RAZLIČNOSTI V PETIH RAZREDIH OSNOVNIH ŠOL V ZASAVJUTamara Jovičić, 2015, undergraduate thesis Abstract: Na osnovnih šolah v Zasavju je opaziti multikulturnost, saj učenci izhajajo iz različnih socialnih okolij. Zato je bil namen diplomske naloge ugotoviti, kako učenci dojemajo različnost, katere oblike različnosti v oddelku prepoznavajo in koga na podlagi dojemanja različnosti najbolj odklanjajo. Hkrati nas je zanimalo, koliko učenci vedo o medsebojni strpnosti in diskriminaciji.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili nekatere izmed socialnih kategorij, po katerih se učenci razlikujejo: družbeni položaj družine, rasno in etnično poreklo, religija, narodnost. Nato smo opisali izvor stereotipov in predsodkov ter kaj je diskriminacija. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali izhodišča interkulturne pedagogike kot primeren odgovor na soočanje z multikulturnostjo v razredu in šolskem sistemu.
V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili izsledke kvantitativne raziskave. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki, ki jih je izpolnilo 104 učencev 5. razredov treh zasavskih osnovnih šol.
Rezultati so pokazali, da se učenci ne glede na etnične, narodnostne, verske, ekonomske in statusne različnosti med seboj, večinoma dobro razumejo in da starši ne vplivajo na otrokovo izbiro prijatelja. Učenci imajo razvito empatijo, tako da bi bili pripravljeni pomagati učencu, ki je različen od njih. Ugotovili smo, da učenci 5. razredov najbolj odklanjajo nagajive učence in tiste, ki se slabo učijo, kar sta pokazatelja, ki ne govorita o katerem koli dojemanju različnosti na podlagi klasičnih parametrov socialnega ali kakšnega drugega statusa. Rezultati raziskave so pokazali, da se učenci 5. razredov osnovnih šol v Zasavju slabo zavedajo socialnih različnosti ter ne poznajo vsebine in pomena besed strpnost in diskriminacija.
Keywords: različnost, dojemanje različnosti, 5. razred, multikulturnost, interkulturna pedagogika
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 1438; Downloads: 173
Full text (584,02 KB) |
6. Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih okoljihSandra Gaber Flegar, 2011, master's thesis/paper Abstract: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije.
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji.
Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj.
Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Keywords: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Published in DKUM: 19.10.2011; Views: 3086; Downloads: 366
Full text (1,79 MB) |
7. MEDKULTURNE RAZLIKE V POSLOVNEM KOMUNICIRANJUBranka Rudan, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem proučevala vpliv kulture na poslovno komuniciranje. Ljudje iz različnih geografskih okolij so skozi zgodovino bili izpostavljeni različnim vplivom in na ta način skozi obdobja izoblikovali različne vrednote, norme, pravila, itd., ki dandanes zaznamujejo njihova življenja in posledično njihova obnašanja
Tako se ta kulturna različnost kaže na različnih področjih delovanja posameznih narodov. Komunikacija med različnimi narodi pa dejansko predstavlja neko vez med temi narodi. Nekatere kulture so med seboj bolj podobne in je zato komuniciranje njihovih predstavnikov tudi lažje, kot pa tam, kjer so razlike očitnejše.
Idealno komuniciranje v mednarodnem okolju, torej komunicranju med različnimi kulturami, bi moralo biti podobno, kot je komuniciranje med pripadniki iste kulture. Da bi to dosegli, je potrebno uspešno komunicirati, slednje pa je možno le v primeru, da poznamo ključne značilnosti kulture posameznika, kar je, kot je že rečeno, temelj za učinkovito sporazumevanje.
Keywords: kultura, kulturna različnost, medkulturno komuniciranje, poslovno komuniciranje.
Published in DKUM: 11.03.2011; Views: 6703; Downloads: 0 |
