Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden izmed najpomembnejših konceptov pri preprečevanju bolnišničnih okužb in bolezni. Osnovna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Vsi zdravstveni in drugi delavci v zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje okužb ter te ukrepe upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo in metodo strukturiranega opazovanja. Raziskava je temeljila na nenapovedanem opazovanju. Vprašalnik za opazovanje Higiena rok s poudarkom na razkuževanju rok je bil sestavljen po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije po protokolu pet trenutkov za higieno rok. Raziskavo smo opravili na vzorcu 30 zaposlenih. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravsteni delavci v večini upoštevajo standarde za razkuževanje in umivanje rok (razkuževanje, količina razkužila, čas razkuževanja), medtem ko tehniko razkuževanja po standardu upošteva manj kot polovica opazovanih zdravstvenih delavcev (40 %). Razprava: Zdravstveni delavci so pri svojem delu nenehno izpostavljeni okužbam, povezanih z zdravstvom. Medicinske sestre, ki so neposredno vključene v proces zdravstvene nege, vsakodnevno nadzorujejo izvajanje higienskih in izolacijskih ukrepov. Le z doslednostjo pri izvajanju higiene rok je moč zagotoviti varno delo in za pacienta ter obiskovalce varno okolje.
Keywords: preprečevanje bolnišničnih okužb, razkuževanje rok, razkužila, odnos do razkuževanja rok.
Published in DKUM: 29.06.2017; Views: 2965; Downloads: 543
Full text (552,13 KB)

Abstract: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije. Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva. Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate.
Keywords: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki.
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 5490; Downloads: 656
Full text (1,80 MB)

Abstract: Diplomsko delo zajema opis bolnišnične okužbe, ki se najpogosteje pojavlja v domu starejših, to je okužba z bakterijo, imenovano Staphilococcus aureus, odporno proti antibiotiku Meticilin (v nadaljevanju MRSA). Predstavili smo najpogostejše načine prenosa bolnišničnih okužb, kot so okužene roke negovalnega osebja in okuženi pripomočki za zdravstveno nego, ki predstavljajo največji problem. Opisali smo načine preprečevanja bolnišničnih okužb, kot so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba medicinskih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za nego. Predstavili smo starostnika in njegovo bivanje v domu starejših. Za starostnika je sprememba bivalnega okolja z odhodom v domsko varstvo velik stres, zato mora negovalni tim starostnika sprejeti načrtovano s posebno individualno pozornostjo. Pomembno je tudi, da svojci tesno sodelujejo z negovalnim osebjem, kar ugodno vpliva na njihovega starostnika. Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb pri negovalnem osebju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Opravili smo retrospektivno analizo okužb s pomočjo zdravstvenih kartotek stanovalcev. Ugotovili smo, da se je število okužb z MRSA od leta 2005 do leta 2007 zmanjšalo. Izvedli smo tudi anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali koliko negovalni tim pozna pojem MRSA, kdaj izvajajo umivanje in kdaj razkuževanje rok. Ugotovili smo, da je negovalni tim v domu starejših občanov s pojmom MRSA seznanjen in da pozna ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Ugotovili smo tudi, da si negovalni tim želi več izobraževanj na tematiko bolnišničnih okužb. Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Keywords: MRSA, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok.
Published in DKUM: 30.03.2010; Views: 6232; Downloads: 1240
Full text (899,65 KB)