1. Vpliv izhodiščnega materiala in različnih načinov razkuževanja na vzpostavitev tkivne kulture jagodnjaka ( fragaria x ananassa duchesne) : diplomsko deloSergeja Lešnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden
poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je
najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria
× ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava
uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v
zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta
bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih
koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so
bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih
so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime
sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial
in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi
je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata
na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je
V
bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4
izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s
sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov).
Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih
dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %. Keywords: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture Published in DKUM: 11.10.2023; Views: 545; Downloads: 58
Full text (1,49 MB) |
2. Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovahEdisa Odobašić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov.
Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev.
Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev.
Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov. Keywords: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1317; Downloads: 126
Full text (610,44 KB) |
3. Razkuževanje brezigelnih nepovratnih zamaškov pred aplikacijo intravenozne terapijeDarja Fridau, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Brezigelni nepovratni zamaški so bili uvedeni z namenom, da se zmanjšajo poškodbe zdravstvenih delavcev z injekcijskimi iglami. Le-ta uvedba pa je doprinesla k širjenju mikroorganizmov zaradi protokola razkuževanja brezigelnih nepovratnih zamaškov, ki med izvajalci zdravstvene nege ni poenoten.
Namen zaključnega dela je predstaviti priporočila ter smernice za razkuževanje brezigelnih nepovratnih zamaškov pred aplikacijo intravenozne terapije.
Metode: Uporabili smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih bazah: Pubmed, ScienceDirect, Google scholar ter Cinahl. Članki, uporabljeni za izdelavo zaključnega dela, niso bili starejši od 10 let. Vključili smo prosto dostopne in v celoti objavljene pregledne in znanstvene članke na izbrano temo, ki temeljijo na opazovalnih študijah ter sistematičnih pregledih literature.
Rezultati: Še vedno je potrebno vzpostaviti jasne smernice o vzdrževanju intravenskih pripomočkov, saj je optimalna metoda razkuževanja nepovratnih zamaškov nejasna.
Razprava in sklep: Večina raziskav poudarja, da je potrebno še nadaljnje raziskovanje tega področja. Predvsem o optimalnem tipu razkužila, času razkuževanja ter tehniki razkuževanja. Zaradi teh nejasnosti se zgodi, da je ta korak pri intervencijah velikokrat spregledan. Keywords: nepovratni ventili, razkuževanje, aseptičen pristop, priporočila in smernice Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1256; Downloads: 239
Full text (936,47 KB) |
4. Zavedanje pomena preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene negeTajda Kolarič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi.
Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci.
Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi.
Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega.
Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom. Keywords: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb. Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1815; Downloads: 387
Full text (1,54 MB) |
5. Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicahSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, original scientific article Abstract: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici. Keywords: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1077; Downloads: 127
Full text (492,87 KB) This document has many files! More... |
6. Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilijBranko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, original scientific article Abstract: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij. Keywords: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1223; Downloads: 167
Full text (378,67 KB) This document has many files! More... |
7. Higiena rok v socialno varstvenem zavoduSergej Klemenčič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden izmed najpomembnejših konceptov pri preprečevanju bolnišničnih okužb in bolezni. Osnovna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Vsi zdravstveni in drugi delavci v zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje okužb ter te ukrepe upoštevati.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo in metodo strukturiranega opazovanja. Raziskava je temeljila na nenapovedanem opazovanju. Vprašalnik za opazovanje Higiena rok s poudarkom na razkuževanju rok je bil sestavljen po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije po protokolu pet trenutkov za higieno rok.
Raziskavo smo opravili na vzorcu 30 zaposlenih.
Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravsteni delavci v večini upoštevajo standarde za razkuževanje in umivanje rok (razkuževanje, količina razkužila, čas razkuževanja), medtem ko tehniko razkuževanja po standardu upošteva manj kot polovica opazovanih zdravstvenih delavcev (40 %).
Razprava: Zdravstveni delavci so pri svojem delu nenehno izpostavljeni okužbam, povezanih z zdravstvom. Medicinske sestre, ki so neposredno vključene v proces zdravstvene nege, vsakodnevno nadzorujejo izvajanje higienskih in izolacijskih ukrepov. Le z doslednostjo pri izvajanju higiene rok je moč zagotoviti varno delo in za pacienta ter obiskovalce varno okolje. Keywords: preprečevanje bolnišničnih okužb, razkuževanje rok, razkužila, odnos do razkuževanja rok. Published in DKUM: 29.06.2017; Views: 2965; Downloads: 527
Full text (552,13 KB) |
8. Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem voziluKatja Godec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb.
Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih.
Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ.
Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati. Keywords: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 4002; Downloads: 344
Full text (1,20 MB) |
9. BOLNIŠNIČNA OKUŽBA, POVZROČENA Z BAKTERIJO CLOSTRIDIUM DIFFICILE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSAMateja Praznic, 2016, undergraduate thesis Abstract: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije.
Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih.
Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva.
Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate. Keywords: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki. Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 5490; Downloads: 647
Full text (1,80 MB) |
10. |