| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEREGISTRIRAN MODEL EU KOT NOVEJŠA PRAVICA INTELEKTUALNE LASTNINE
Ingrid Juren, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Neregistriran model EU kot novejša pravica intelektualne lastnine je bil uveden v sistem unitarnih pravic EU z Uredbo 6/2002. Avtorica v diplomskem delu obravnava neregistriran model EU ter določa njegove razsežnosti in omejitve glede na že obstoječe pravice intelektualne lastnine. Skozi diplomsko delo avtorica ugotavlja, da neregistriran model EU sledi potrebam prakse že od samega začetka. Namen uvedbe neregistriranega modela EU je v tem, da se videzom izdelka, ki se proizvajajo v velikih količinah in ki tržno trajajo kratek čas podeli varstvo primerno njihovi pomembnosti. Neregistriran model EU zagotavlja varstvo videzu izdelka neposredno in avtomatično od prvega razkritja javnosti. Za njegovo pridobitev se ne zahteva vložitev prijave in plačila pristojbin. Poudarek daje celoviti predstavitvi neregistriranega modela EU in njegovi primerjavi z registriranim modelom EU, britanskim neregistriranim modelom in avtorsko pravico. Na kratko predstavi tudi vzroke za uvedbo unitarne pravice na področju pravnega varstva modelov in postopek sprejemanja Uredbe 6/2002. Avtorica ugotavlja, da kljub ureditvi bistvenih elementov neregistriranega modela EU v Uredbi 6/2002 ostaja veliko odprtih vprašanj, na katere praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Sodišče EU je v primeru neregistriranega modela EU odločalo samo v eni zadevi, v vseh ostalih so odločala specializirana nacionalna sodišča za model EU.
Keywords: Neregistriran model EU, registriran model EU, videz izdelka, razkritje javnosti, novost, individualna narava, avtorska pravica.
Published: 01.12.2010; Views: 3220; Downloads: 159
.pdf Full text (400,84 KB)

2.
(NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEV
Jaka Cepec, 2010, master's thesis

Abstract: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora. Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno. S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Keywords: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Published: 24.03.2011; Views: 2849; Downloads: 533
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
BANČNA TAJNOST(PRIMERJALNO PRAVNI VIDIK)
Aleš Potočnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Bančna tajnosti ima v nekaterih državah daljnosežne kulturne korenine in je temeljna predpostavka vsakega stabilnega bančnega sistema. Pojem bančna tajnost pomeni pravno dolžnost bank, da varujejo podatke o premoženjskem stanju njihovih strank in da zavrnejo vsakršne zahteve tretjih oseb po posredovanju teh informacij. Izjeme od dolžnosti varovanja podatkov so lahko le zakonsko določene, podatki pa se lahko razkrijejo tudi po nalogu stranke, na katero se ti podatki nanašajo. Komitenti ne bi naložili denarja v banko in ji tako zaupali podatke o premoženjskih razmerjih, če banka ne bi mogla zagotoviti zaupnosti bančnih poslov.. Tako bi lahko rekli, da je bančna tajnost izvorno nastala iz pogodbenega razmerja med banko in komitentom. Kasneje pa je bila v številnih državah utrjena z zakoni, ki so varovali osebnostne pravice in premoženjska razmerja. Bančna tajnost je v Sloveniji urejena le v osnovi in sicer z ZBan-1 in bančnim kodeksom, ki govorita o zaupnih podatkih. Obligacijski in Kazenski zakonik pa specifičnih določb o bančni tajnosti ne vsebujeta, urejata jo le posredno v povezavi s poslovno skrivnostjo. Bančna tajnost ima v Švici staro tradicijo in mistični prizvok, temu primerno pa je podrobneje urejena. Posebni položaj glede na ostale evropske države ima tudi Avstrija, saj ima njena bančna tajnost neke vrste ustavni karakter. V zadnji polovici stoletja se je pokazalo, da nezadosten dostop do bančnih podatkov ovira davčno upravo in davčno izvršbo. Koliko pa otežen dostop do informacij dejansko olajša obid davčnih zakonov je težko natančno oceniti. Enaka težava nastopi pri ocenjevanju obsega pranja denarja. Varovanje bančnih podatkov se tako neizogibno navezuje na davčno utajo in na pranje denarja. Zaradi pomena, ki ga ima bančna tajnost za stabilnost bančnega sistema posamezne države, naj bi dostop davčnih organov do bančnih informacij naj ne bil neomejen. Posredovanje bančnih informacij o komitentu za davčne namene, se izvede ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in se tako zagotovi, da bodo te informacije služile le za namen, s katerim so bile pridobljene.
Keywords: bančna tajnost, varovanje podatkov, davčna utaja, izmenjava informacij, OECD, sporazumi, direktiva, razkritje bančne tajnosti
Published: 14.06.2012; Views: 4608; Downloads: 492
.pdf Full text (727,29 KB)

4.
INSTITUT DAVČNE TAJNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Lovrenčič, 2014, master's thesis

Abstract: Davčna tajnost v Sloveniji je zakonsko urejena z Zakonom o davčnem postopku, Zakonom o davčni službi ter z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Prav tako je davčna tajnost zakonsko urejena z vidika ciljnih skupin z Zakonom o bančništvu, z Zakonom zavarovalništvu, Zakonom o odvetništvu ter z Zakonom o medijih. Podatki se ne smejo razkrivati tretjim osebam, razen na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali v primeru, če zavezanec za davek v medijih sam nepopolnoma ali enostransko razkrije podatke. Osebe, ki morajo varovati davčno tajnost, so uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost. Teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom. V empirični raziskavi smo iskali članke na temo kršenje davčne tajnosti in zloraba osebnih podatkov ter ugotovili, da se v medijih pogosto kršijo.
Keywords: davčna tajnost, osebni podatek, izmenjava podatkov, vzorčni model OECD, kršenje, razkritje podatkov.
Published: 21.07.2014; Views: 1183; Downloads: 301
.pdf Full text (648,79 KB)

5.
Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti
Katarina Rosa, 2014, master's thesis

Abstract: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Keywords: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Published: 28.11.2014; Views: 920; Downloads: 435
.pdf Full text (671,68 KB)

6.
NAČELO DAVČNE TAJNOSTI V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Marko Mulec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Davčna tajnost je v času finančne krize, ki je napočila v 21. stoletju, dobila drugačen pomen kot pred krizo. Prišlo je do nekaterih sprememb, kjer so se tehtale pravice posameznika, družbe in države. Tako ni bilo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Zato je prišlo do sprememb. EU je za lažjo izmenjavo podatkov v zvezi z davki sprejela direktivo 2011/16/EU . Prav tako se je spremenila slovenska nacionalna zakonodaja, ki je iz Zakona o davčnem postopku in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F), sprejela javno objavo zavezancev, ki ne predlagajo obračunov in neplačnikov davkov . To so le nekatere spremembe, ki vplivajo na drugačno razumevanje davčne tajnosti. Slovenska zakonodaja ureja davčno tajnost z več različnimi zakoni, kot so Zakon o davčnem postopku , Zakon o varstvu osebnih podatkov , Zakon o finančni upravi in še z drugimi zakoni. Podatki, ki se obravnavajo za potrebe davkov, so varovani z davčno tajnostjo. Teh podatkov brez privoljenja davčnega zavezanca ne sme razkriti noben zaposlen na davčnem organu in ne drugo osebje, ki sodeluje z davčnim organom. Izjeme tega pravila so določena v zakonu. Kljub temu pa so ta določila v zakonu kršena, dokaz je vedno več objav podatkov davčne tajnosti v javnosti s pomočjo medijev, brez privolitve zavezancev in drugih subjektov.
Keywords: davčna tajnost, davčni postopek, OECD, varovanje podatkov, bančna tajnost, izmenjava podatkov, razkritje podatkov;
Published: 07.07.2015; Views: 726; Downloads: 155
.pdf Full text (724,99 KB)

7.
DELOVNOPRAVNO VARSTVO ŽVIŽGAČEV
Katarina Jeraj Podlesek, 2016, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava delovnopravno zaščito žvižgača - delavca oz. javnega uslužbenca, ki na podlagi utemeljenih razlogov razkrije nezakonito, koruptivno, nepravilno ali škodljivo ravnanje delodajalca. Žvižgaču, ki na podlagi razumnih razlogov verjame v točnost razkritih obremenilnih informacij o delovanju njegove organizacije, je potrebno nuditi zaščito. Žvižgaštvo je eden izmed mehanizmov transparentnega delovanja javnega in zasebnega sektorja ter krepitve demokratične odgovornosti, poleg tega pa predstavlja temeljni vidik svobode izražanja in svobode vesti. Za uveljavitev žvižgaštva je potrebna jasna zakonodaja, ki nudi tudi učinkovito zaščito žvižgačem pred povračilnimi ukrepi delodajalca. V nalogi je na podlagi analize pravnih virov mednarodnega prava, slovenskih pravnih virov, ustrezne znanstvene in strokovne literature ter slovenske sodne prakse, najprej analizirana zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, ki jo nudi obstoječa slovenska zakonodaja. V nadaljevanju so prikazane nekatere rešitve v drugih pravnih sistemih ter proučena pravna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev delovnopravnega varstva žvižgačev. Na koncu naloga prinaša tudi nekatere predloge, ki bi pripomogli k učinkovitejši ureditvi področja žvižgaštva.
Keywords: žvižgač, whistleblowing, razkritje nepravilnosti, korupcija, povračilni ukrepi, diskriminacija, odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaščita
Published: 20.09.2016; Views: 1361; Downloads: 342
.pdf Full text (1,62 MB)

8.
JAVNO RAZKRIVANJE PODATKOV DAVČNIH DOLŽNIKOV
Tina Logar, 2016, master's thesis

Abstract: Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2013, je uvedla javno objavo seznama davčnih neplačnikov. V magistrski nalogi je predstavljena analiza primerjalno-pravne ureditve javne objave seznama davčnih dolžnikov in sodne prakse na tem področju. Javna objava podatkov o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ne opravljajo dejavnosti, pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic. Država je tako sprejela odločitev, da je potrebno javnemu interesu dati prednost pred posameznikom-davčnim neplačnikom, katerega podatki so bili prej varovani z davčno tajnostjo. Država želi z javno objavo podatkov o posameznih davčnih neplačnikih spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti. Država bi lahko ravnala drugače in s svojim ukrepom manj invazivno posegla v zasebnost posameznika ter v pravico do enakega varstva pravic. Javna objava davčnih neplačnikov, ki davčni upravi več kot 90 dni dolgujejo najmanj 5000 evrov, ni nujen in primeren ukrep za dosego namenov, zaradi katerih je bil sprejet, poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov pa tudi ni sorazmeren z (neobstoječimi) pozitivnimi učinki javne objave seznama davčnih dolžnikov. Zakonodajalec bi moral predpisati, da se javno lahko objavijo samo podatki o davčnih dolžnikih iz pravnomočnih odločb davčnega organa. O nameri javne objave podatkov davčnih dolžnikov in o podatkih, ki bodo javno objavljeni na spletnih straneh davčnega organa, bi moral biti davčni dolžnik predhodno tudi obveščen. V nalogi je predstavljena problematika objave osebnih podatkov o davčnih dolžnikih na svetovnem spletu tudi z vidika omejitve informacijske zasebnosti in možnosti posameznika, da izpodbija napačno objavljene podatke ali zahteva njihov umik. Sporna je tudi objava davčnih dolžnikov na seznamu davčnih neplačnikov v primeru odložene davčne izvršbe in v primeru podane vloge za obročno odplačilo dolga v največ treh obrokih, ki jo davčni organ v vseh primerih odobri. Glede na visok znesek skupnega davčnega dolga pa bi morala država narediti več za to, da je davčni sistem učinkovit, kar vključuje učinkovito pobiranje davkov in uspešnost davčnega organa pri izterjavi davka.
Keywords: osebni podatek, razkritje podatkov, seznam davčnih neplačnikov, davčna tajnost, človekove pravice
Published: 18.10.2016; Views: 673; Downloads: 70
.pdf Full text (1,68 MB)

9.
RAZKRITJE DOKUMENTOV IZ PROGRAMA PRIZANESLJIVOSTI V CIVILNOPRAVNIH ODŠKODNINSKIH TOŽBAH
Natalija Vinčec, 2016, master's thesis

Abstract: Pravica do odškodnine prava EU je lahko v nekaterih primerih v nasprotju z učinkovitostjo javnega izvrševanja pravil EU o konkurenci s strani Evropske komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Tako je v primeru, ko žrtev kršitve pravil EU o konkurenci zaprosi za dostop do dokumentov, ki jih je organ, pristojen za konkurenco, pridobil v okviru programa prizanesljivosti. Razkritje teh dokumentov bi bilo škodljivo za udeležence kartela, na način, da bi jih odvrnilo od sodelovanja v okviru programa prizanesljivosti. Prav tako bi njihovo razkritje zmanjšalo privlačnost in učinkovitost programov prizanesljivosti na ravni EU ali nacionalni ravni. Po drugi strani pa ti dokumenti vsebujejo informacije, ki jih žrtve kršitev pravil EU o konkurenci potrebujejo za utemeljitev odškodninske tožbe. Magistrsko delo preučuje načine dostopa do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica poskuša na podlagi analize sodne prakse Sodišč EU, nacionalnih sodišč držav članic, sodišč tretjih držav in Evropskega sodišča za človekove pravice odgovoriti na vprašanje ali se naj žrtvam kršitev pravil EU o konkurenci zagotovi dostop do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica prav tako opozori tudi na težave pri dostopu do navedenih dokumentov, ki so posledica odsotnosti pravno zavezujočih aktov na ravni EU. V zadnjem delu magistrskega dela je pozornost namenjena reformi programa prizanesljivosti in sprejetim ukrepom na ravni EU, katerih namen je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci.
Keywords: dokumenti programa prizanesljivosti, izjave zaradi prizanesljivosti, predhodne informacije, razkritje, program prizanesljivosti, pravica do odškodnine, odškodninska tožba
Published: 08.03.2017; Views: 413; Downloads: 107
.pdf Full text (644,89 KB)

10.
Neškodljivo razkritje izuma - milostno obdobje
Tamara Dugar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava vprašanje milostnega obdobja na področju patentov. Avtorica najprej predstavi značilnosti patenta in kriterij novosti izuma, kot najpomembnejši pogoj za pridobitev patenta, nato pa pojem milostnega obdobja, njegove značilnosti in prednosti, ki jih prinaša izumiteljem. Natančneje je analizirana ureditev milostnega obdobja v ZDA, pri čemer je posebna pozornost posvečena zakonu Leahy – Smith America Invents Act, ki je uvedel spremembe tega instituta, in ureditev v Evropi, kjer imamo v zvezi s patentom na voljo institut neškodljivega razkritja izuma, milostno obdobje pa je priznano le na področju modelov. Avtorica ugotavlja, da bi v Evropi bi bilo smiselno uvesti milostno obdobje pred vložitvijo patentne prijave vsaj v obliki t. i. »varnostne mreže«, saj so evropski izumitelji v deprivilegiranem položaju v primerjavi z izumitelji, ki delujejo v sistemih, kjer se lahko zanašajo na obdobje milosti. Uvedba milostnega obdobja je naslednji korak, ki ga narekuje nadaljevanje postopka harmonizacije mednarodnega patentnega prava.
Keywords: milostno obdobje, patent, novost izuma, stanje tehnike, razkritje izuma, neškodljivo razkritje, harmonizacija
Published: 16.08.2017; Views: 371; Downloads: 53
.pdf Full text (933,49 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica