Search the digital library catalog

Abstract: Ozaveščenost in občutljivost otrok za skrb ter varovanje okolja, lahko dosegamo že v predšolskem obdobju. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, naravo opredeljuje kot eno izmed posebnih področji dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelji otrokom omogočamo pridobivanje izkušenj z odkrivanjem in raziskovanjem neokrnjene narave. Preko naravoslovnih vsebin otrok razvija svoje sposobnosti in spretnosti naravoslovnih postopkov. Sprva preprostih, zatem zahtevnejših in abstraktnejših. Naš cilj je dejavnosti prilagoditi otrokovi starosti, veščinam in razvoju, hkrati pa mu omogočiti izzive, s katerimi se preizkusi tudi v čem težjem, novem in nepoznanem. Monotonost v igralnicah vrtca lahko preprečimo z interesnimi naravoslovnimi kotički. Z avtorsko Eksperimentalno raziskovalno škatlo: Peščeni filter, ki je v diplomski nalogi podrobno predstavljena, smo ugotavljali vlogo naravoslovnih škatel pri predšolskih otrocih v vrtcu. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 24 otrok, oziroma 12 parov, starih 5−6 let. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali rezultate otrok. Podatke smo pridobili z enim preverjanjem in jih zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike - s strukturiranim opazovanjem, ter kvalitativne tehnike - z nestandardiziranim intervjujem. Otroci so z materiali in pripomočki znotraj škatle, samostojno raziskovali in izvedli eksperiment. Ugotovili smo, da škatla otrokom omogoča aktivno učenje, vpliva na njihovo pridobivanje pozitivnih naravoslovnih izkušenj in spodbuja razvoj sposobnosti sodelovanja otrok.
Keywords: predšolski otrok, eksperimentalna raziskovalna škatla, peščeni filter
Published in DKUM: 17.05.2021; Views: 4312; Downloads: 298
Full text (11,40 MB)

Abstract: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje. Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije. V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Keywords: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Published in DKUM: 19.03.2019; Views: 1529; Downloads: 177
Full text (4,90 MB)