Search the digital library catalog

Abstract: The 4th International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was organized by the Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor in collaboration with the Strategic Research and Innovation Partnership - Networks for the Transition into Circular Economy (SRIP- Circular Economy). The conference was held in Portorož, Slovenia, at the Grand Hotel Bernardin from September 13th to September 15th, 2021. TBMCE 2021 was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Keywords: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Published in DKUM: 30.05.2022; Views: 954; Downloads: 79
Full text (2,67 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Keywords: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 1335; Downloads: 189
Full text (2,20 MB)

Abstract: The 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. In the framework of TBMCE 2019, we presented the Strategic Research and Innovative Partnership –Network for the Transition to Circular Economy (SRIP-CE) as a platform for establishing a successful long-term public-private partnership. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. TBMCE 2019 was organized by Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor and held in Portorož, Slovenia at the Grand Hotel Bernardin from October 24th to October 25th, 2019. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Keywords: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Published in DKUM: 21.05.2020; Views: 1779; Downloads: 64
Link to file

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1936; Downloads: 189
Full text (1,26 MB)

Abstract: Desetletja gospodarskega zaostajanja Evropske unije (EU) za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Japonska, so v ospredje političnih in ekonomskih razprav v EU postavili vprašanje, kako povečati produktivnost in gospodarsko rast. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti. Skozi zgodovino ekonomske teorije najdemo več teoretičnih in empiričnih prispevkov različnih avtorjev, ki so proučevali povezanost vlaganj v raziskave in razvoj s produktivnostjo in gospodarsko rastjo. V skladu s tremi prevladujočimi smermi v sodobni teoriji rasti od sredine dvajsetega stoletja naprej smo v nalogi predstavili in izpeljali Solow-Swanov neoklasični model, ki pojasnjuje dolgoročno gospodarsko rast z eksogeno določenim tehnološkim napredkom. V skupini endogenih modelov gospodarske rasti, ki so poskušali tehnološki napredek endogenizirati, smo predstavili model učenja z delom in prelivanjem znanja, model z naraščajočo raznovrstnostjo proizvodov in model kakovostne lestvice. Stična točka predstavljenih modelov endogene rasti je, da pojmujejo novo znanje, ki se pojavlja v procesu proizvodnje preko učenja z delom, prelivanjem znanja, v procesu nastajanja novih tipov proizvodov, procesov, organizacije ipd. ali kakovostnih izboljšav le-teh, in je neločljivo povezano z dejavnostjo raziskav, razvoja in inovacij, kot pomemben dejavnik rasti produktivnosti oz. gospodarske rasti. Prispevki tretje usmeritve, ki smo jo predstavili v magistrski nalogi, za razliko od navedenih poudarjajo pomen neekonomskih dejavnikov za gospodarsko rast (npr. nova institucionalna ekonomika, koncept nacionalnih inovacijskih sistemov). Temelječ na predstavljenih teoretičnih izhodiščih EU namenja vlaganjem v raziskave in razvoj osrednje mesto v svojih ključnih strateških dokumentih. Cilj doseči vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP EU si je zastavila že v lizbonski strategiji v letu 2000 in ga kot osrednji cilj ohranila tudi v novi strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi Uniji inovacij. Vendar samo povečanje investicij v raziskave in razvoj še ne zagotavlja učinkovitosti raziskovalne dejavnosti. Pregled dosedanjega razvoja upravljanja raziskovalne dejavnosti od začetkov Evropske skupnosti v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli gospodarski in politični integracijski tokovi v Evropi, do danes, in pregled najpomembnejših strateških dokumentov, ki predvidevajo njen nadaljnji razvoj, je pokazal, da je vodenje skupne, učinkovite raziskovalne politike EU ključnega pomena za doseganje večje produktivnosti in gospodarske rasti. V tem okviru je EU dodelila posebno vlogo uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, notranjega trga znanja in raziskav, ki vključuje vsa relevantna področja raziskovalne politike EU od vzpostavitve učinkovitih in povezanih nacionalnih raziskovalnih sistemov, skupnega usmerjanja in izvajanja raziskav za reševanje ključnih izzivov evropske družbe, odprtega trga dela za raziskovalce, izgradnje raziskovalne infrastrukture evropskega pomena, prostega kroženja znanja in odprtega dostopa do znanstvenih spoznanj ter pospeševanja mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. V empiričnem delu naloge smo na izbranih podatkih za države članice EU v obdobju 1995-2013 potrdili povezanost izdatkov za raziskave in razvoj, izraženih v % BDP, s produktivnostjo, izraženo na uro opravljenega dela. Ugotovili smo povezanost med spremenljivkama oblike konkavne parabole ter na obravnavanih podatkih določili vrednost vlaganj v raziskave in razvoj (v % BDP) (2,85 % BDP EU), ki maksimizira produktivnost (na uro opravljenega dela). Ob tem se zdi cilj o vlaganjih v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP, ki si ga je zastavila EU s časovnico uresničitve do leta 2020, v podporo doseganju maksimalne ravni produktivnosti v EU.
Keywords: vlaganja v raziskave in razvoj, produktivnost, gospodarska rast, raziskovalna politika EU, Unija inovacij, Evropski raziskovalni prostor, okvirni programi EU
Published in DKUM: 07.07.2016; Views: 2229; Downloads: 243
Full text (2,91 MB)