1. Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov : magistrska nalogaAnita Sever, 2020, master's thesis Abstract: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta.
Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca.
V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca.
Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Keywords: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1839; Downloads: 378
 Full text (760,39 KB) |
2. IZROČILNA POGODBA NEKOČ IN DANESNuša Vrbnjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo izpostavili način prehoda premoženja za življenja, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, ki ji skrajšano rečemo kar izročilna pogodba. Gre za stari pravni institut, s katerim so po navadi na kmetih izročali kmetije mlajšim generacijam oziroma določenemu potomcu, ki je kot lastnik in gospodar nadaljeval z delom na kmetiji.
Bistvo je v izročitvi premoženja, ki pa večkrat vsebuje določene zgovore – preužitek, s katerim si izročevalec zagotovi dostojen preostanek življenja. Prejemnik, ki je prejel vredno premoženje, je dolžan za prejeto tudi nekaj storiti, dati, zagotoviti, se nekako oddolžiti za to, kar mu je nekdo (izročevalec) dal. Če se prejemnik dogovorjenega ne drži, lahko pride do razveze izročilne pogodbe, za kar pa morajo obstajati tehtni razlogi.
Seveda izročilne pogodbe poznamo še danes. Zaradi najdenih primerkov izročilnih pogodb v domačem arhivu, se nam je zdelo zanimivo, da jih predstavimo v diplomski nalogi ter s tem prispevamo k ohranitvi tradicije, takratnega jezika, načina življenja. Tako smo vključili izročilno pogodbo iz leta 1888, za katero še ni bil značilen izraz izročilna pogodba, temveč prepodajna pogodba. Glede izročitve iste kmetije sledi izročilna pogodba iz leta 1941 in nato še izročilna pogodba iz leta 2005. V diplomski nalogi smo predstavili njihovo vsebino in jih na podlagi zakonske ureditve na posameznih delih primerjali.
Keywords: Izročitev premoženja, razdelitev premoženja, užitek, izročevalec, prejemnik.
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 2460; Downloads: 517
Full text (1,27 MB) |
3. RAZDELITEV PREMOŽENJA OB USTANOVITVI NOVE OBČINETanja Karla Jeglič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je prikaz izvrševanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave. Opazovanje njenega razvoja skozi prizmo časa in prostora pove, da pravica do lokalne samouprave ni bila in ni tako samoumevna, kot jo dojemamo danes in tu. Danes in tu je predmet predpisov Evropske unije, demokratično razvite države pa ji namenjajo mesto v svojih najvišjih pravnih aktih. Temeljno in osrednje načelo lokalne samouprave je načelo subsidiarnosti, ki postavlja posameznika v sam center družbe. Ni pa načelo subsidiarnosti le načelo lokalne samouprave, ampak se odraža na vseh ravneh današnje Evrope. Dati pravico posameznikom, da se na podlagi zakona lahko odločijo, da bodo zadeve, ki se jih dotikajo, reševali v okviru takšne lokalne skupnosti, ki bo njihove interese pri zadovoljevanju potreb kar najbolje zastopala, je pokazatelj demokratičnosti in decentralizacije neke družbe.
Izvrševanje pravice do lokalne samouprave se praktično odraža v ustanavljanju lokalnih skupnosti, pri nas so to občine, kot njihova temeljna oblika. V skladu z načelom subsidiarnosti se v praksi dogajajo tudi teritorialne spremembe obstoječih občin. Nove občine se ustanavljajo z zadostitvijo zakonsko določenih razlogov in pogojev, med katerimi je na prvem mestu odločitev lokalne skupnosti. Ena izmed posledic ustanovitve nove občine pa je tudi razdelitev premoženja med preostankom prejšnje občine in novonastalo občino. Zakon določa načine in kriterije razdelitve. Sporazumno kot primaren način razdelitve premoženja in zakonsko, če v predpisanih rokih ni opravljena sporazumna razdelitev premoženja. Opis praktičnih primerov kaže, da so ravno s tem običajno največje težave pri oblikovanju nove občine, ker se vpletene občine ne morejo dogovoriti in skupnega premoženja razdeliti sporazumno. V primerih, ki jih bom posebej izpostavila, se je pri prvem vpletenim občinam uspelo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, v drugem primeru pa do sporazumne razdelitve ni prišlo, zato sta vpleteni občini enostransko določili (deklarirali) svoje premoženje, po principih, ki jih določa zakon. Ali je bilo to vsebinsko pravilno, bo pokazal čas.
Keywords: lokalna samouprava, lokalna skupnost, načelo subsidiarnosti, ustanovitev občine, premoženje, sporazumna razdelitev premoženja, zakonska razdelitev premoženja
Published in DKUM: 07.06.2011; Views: 2424; Downloads: 133
Full text (433,32 KB) |
4. POMEN IN POSTOPEK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ Z DELITVIJO IN IZČLENITVIJONataša Hergamas, 2010, undergraduate thesis Abstract: V današnjih ekonomskih razmerah se pojavlja veliko razlogov, zaradi katerih se družbe odločajo za statusna preoblikovanja. Zakonodajalec je zato oblikoval posebna pravila, ki ne le zagotavljajo zaščito interesov imetnikov deležev in upnikov, temveč tudi pravila, ki družbam omogočajo preprosto, hitro in celovito spreminjanje premoženjske strukture ter s tem lažje doseganje njihovih interesov.
Pravila, ki to omogočajo, so pravila za statusna preoblikovanja. Zakonska ureditev pa ni bila lahka, saj je morala zagotoviti kompromis različnih interesov: voljo večinskih imetnikov deležev po preoblikovanju, interesa upnikov, da bo družba tudi po preoblikovanju izpolnila vsebino njihovih terjatev, ter interesa manjšinskih imetnikov deležev, da se njihov premoženjsko-upravljavski položaj ne spremeni, oziroma da se vsaj ne poslabša.
Za problematiko statusnih preoblikovanj smo se odločili zato, ker se zaradi aktualnih ekonomskih razmer vedno več gospodarskih družb odloča za podjetniška prestrukturiranja in s tem spremembo premoženjske strukture. Pravila podjetniškega prestrukturiranja pa so odlična rešitev za vse, ki se želijo preoblikovati, brez da bi morali prej likvidirati družbo in jo na novo ustanoviti, pod pogoji, ki ustrezajo njihovim interesom. Prav tako pa pravila varujejo interese imetnikov deležev in upnikov, ki zaradi tega ne ovirajo postopka delitve.
Keywords: Statusna preoblikovanja, delitev, razdelitev, oddelitev, izčlenitev, univerzalno pravno nasledstvo, prenos premoženja, imetniki deležev, upniki, davčno nevtralno obravnavanje.
Published in DKUM: 05.11.2010; Views: 3409; Downloads: 868
Full text (613,66 KB) |
