| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIČA - ANALIZA SODOBNE SODNE PRAKSE
Lea Pungartnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, natančneje institut razdedinjenja nujnega dediča. Da bi nam bile stvari bolj jasne, smo na začetku predstavili osnovne pojme v zvezi z dedovanjem. Opisali smo razlike med zakonitim in oporočnim dedovanjem, našteli dedne rede in osebe, ki jim Zakon o dedovanju daje pravico do dedovanja po nekem zapustniku. Navedli smo rešitev, ko nekdo, ki mu po samem zakonu dediščina pripada, ostane brez naklonitve. To je institut nujnega dedovanja. Ker pa se včasih zgodi, da so odnosi med zapustnikom in njegovimi zakonitimi dediči, za časa njegovega življenja tako slabi, da privedejo do pogostih prepirov, groženj, fizičnega nasilja ali celo do kaznivih dejanj proti zapustniku in njegovi družini, pa smo predstavili tudi institut razdedinjenja nujnega dediča. Ta je tudi osrednja tema diplomskega dela, zato smo mu namenili največ pozornosti in ga podrobneje preučili. Ugotovili smo, kako lahko do razdedinjenja sploh pride, iz katerih razlogov je razdedinjenje utemeljeno, kakšni so pogoji za njegovo veljavnost in kakšne so njegove posledice. Pogledali smo si razvoj in temelje omenjenega instituta v rimskem pravu in opazili, da se je tako kot celotno področje dednega prava, tudi ta razvijal iz leta v leto. Najprej je bila oporočna sposobnost zapustnika in s tem tudi možnost razdedinjenja dediča povsem neomejena, nato pa so se pogoji počasi zaostrovali. Za lažje razumevanje smo zapisali tudi kratko primerjavo med razdedinjenjem in dedno nevrednostjo, saj sta si ta dva instituta podobna in se v praksi mnogokrat zamenjujeta. Pri odvzemu ali zmanjšanju nujnega deleža, smo v sklopu potreb za diplomsko nalogo opisali tudi institut odvzema nujnega deleža v korist potomcev. Kot primerjavo smo pogledali tudi, kako je institut razdedinjenja obravnavan v drugih državah, pri čemer smo se osredotočili samo na Srbijo in Hrvaško. Srbska literatura nam je predstavljala nekaj težav, ker je vsa zapisana v cirilici, hrvaška literatura pa zato, ker je v Sloveniji ni veliko. Kljub vsemu smo našli nekaj knjig, iz katerih smo lahko razbrali, da je v teh državah preučevani institut podobno urejen kot pri nas. Da bi si lažje predstavljali, kako je z razdedinjenjem v praksi, smo preučili tudi nam dostopno sodno prakso s tega področja. Videli smo, da razdedinjenja v praksi ne prihaja prav pogosto in da so postopki za njegovo ugotovitev precej dolgotrajni. Morda je ravno to razlog, da se oporočitelji zanj ne odločijo velikokrat. Na koncu smo opisali še dva povsem življenjska primera in skušali ugotoviti, kako bi o njih odločilo sodišče, glede na preučeno teorijo in sodno prakso. V diplomskem delu smo tako želeli predstaviti možnost, ko se zapustnik iz nekih svojih razlogov odloči kaznovati njegovega zakonitega dediča. Ugotovili smo, da možnost za to sicer obstaja, a jo je v praksi zelo težko doseči. Lahko bi rekli, da je zakon v teh primerih bolj na strani dedičev in jih ščiti, četudi so v življenju delali napake, ki jim jih zapustnik ne more oprostiti.
Keywords: Dedno pravo, dedovanje, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, nujno dedovanje, razdedinjenje.
Published: 17.05.2016; Views: 2502; Downloads: 437
.pdf Full text (636,35 KB)

2.
INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Maja Durič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Keywords: Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Published: 14.12.2009; Views: 3269; Downloads: 762
.pdf Full text (397,18 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica