Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo možnost uporabe semantičnih vektorskih reprezentacij kot orodja za primerjavo vsebine znanstvenih objav in spremljanje sprememb v raziskovalnih tematikah skozi čas. Menimo, da lahko z vektorizacijo povzetkov in merami kvantitativne razdalje zanesljivo sledimo podobnostim in razlikam v znanstveni produkciji. Posebej smo vključili tudi obdobje COVID-19, saj smo predvidevali, da bodo takratne vsebinske spremembe dober preizkus učinkovitosti metode. V raziskavi smo iz baze Scopus pridobili objave izbranih znanstvenih revij za obdobje 2017–2022, povzetke pretvorili v vektorje s prednaučenim SBERT modelom “all-MiniLM-L6-v2” ter zgradili predstavitve revij po letih. Za merjenje razdalj med vektorji smo uporabili kosinusno razdaljo, hipoteze pa preverili z Wilcoxonovim testom ter podprli rezultate z vizualizacijami in modeliranjem tematik z BERTopic. Rezultati potrjujejo, da obstajajo izrazite razlike med revijami, saj se vektorski centri različnih revij v prostoru jasno ločijo, medtem ko so objave znotraj posamezne revije bolj povezane. Prav tako smo zaznali tematske premike med zaporednimi leti iste revije, kar kaže na postopno, a zaznavno evolucijo raziskovalnih vsebin. Analiza obdobja pred in po letu 2020 je pokazala večje spremembe, vendar teh razlik ni mogoče neposredno pripisati COVID-19. Raziskava tako potrjuje, da je semantična vektorizacija skupaj s kosinusno razdaljo učinkovito orodje za empirično primerjavo vsebine znanstvenih objav.
Keywords: semantična vektorizacija, znanstvene objave, podobnost vsebine, SBERT, kosinusna razdalja
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (39,90 MB)

Abstract: V magistrskem delu preučujemo kockovne komplemente posplošenih Fibonaccijevih kock Q_h^C(f). Ti grafi nastanejo tako, da najprej iz hiperkocke Q_h odstranimo vsa vozlišča, ki vsebujejo niz f. Ce je G induciran podgraf od Q_h, potem je kockovni komplement grafa G graf, induciran z množico vozlišč grafa Q_h, ki niso v G. Kockovni komplement posplošene Fibonaccijeve kocke je tako podgraf od Q_h, induciran z množico vseh vozlišč, ki vsebujejo niz f. Osrednji del magistrskega dela je namenjen analizi povezanosti teh grafov. Z upoštevanjem struktur binarnih nizov, kot je parameter simetrije r(f) in podobnost začetka in konca niza π(f), podamo pogoje, pod katerimi so ti grafi povezani ali nepovezani. V nadaljevanju nas zanima tudi, kdaj ti grafi zadoščajo pogojem za delne kocke in medianske grafe, kar raziskujemo z uporabo teorije marjetičnih kock ter ustreznih karakterizacij.
Keywords: posplošena Fibonaccijeva kocka, Fibonaccijeva kocka, kockovni komplement, hiperkocka, binarni niz, delna kocka, medianski graf, graf, povezanost grafov, Hammingova razdalja
Published in DKUM: 19.06.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,35 MB)

Abstract: Direktni-ko-direktni produkt ▫$G\circledast H$▫ grafov ▫$G$▫ in ▫$H$▫ je graf na množizi vozlišč ▫$V(G)\times V(H)$▫. Vozlišči ▫$(g,h)$▫ in ▫$(g',h')$▫ sta sosednji, če je ▫$gg'\in E(G)$▫ in ▫$hh'\in E(H)$▫ ali ▫$gg'\notin E(G)$▫ in ▫$hh'\notin E(H)$▫. Naj bo največ eden izmed faktorjev ▫$G$▫ in ▫$H$▫ povezan. Pokažemo da je razdalja med dvema vozliščema v ▫$G\circledast H$▫ omejena s tri, razen v majhnem številu izjem. Vse izjeme so natančno popisane, kar prinese razdaljno formulo za ▫$G\circledast H$▫.
Keywords: direktni-ko-direktni produkt, razdalja, ekscentričnost, nepovezan graf, direct-co-direct product, distance, eccentricity, disconnected graphs
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 115; Downloads: 17
Full text (449,36 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu je teoretično in praktično opisano izvennivojsko vozlišče oblike trobente in njegova uporaba glede na parametre gostote prometa, prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter analiza prostorske komponente skozi računalniško izdelavo projektne dokumentacije. Uvodni del naloge skozi osem krakov opisuje temeljna načela projektiranja in gradnje cestnih vozlišč z opisi vrst projektov cestne infrastrukture. V nadaljevanju teoretičnega dela naloge so navedeni načini delitve javnih cest, relevantne hitrosti kot osnovni parametri cestne infrastrukture, opisani so elementi horizontalno in vertikalno vodenih osi ter naštete dimenzije cestnih profilov ter načini priključka in vozlišč v več ravneh. Posebna pozornost je namenjena dimenzioniranju in vrstam ramp ter parametrom prometnih pasov izvozov iz glavne smeri (odcepljanje), vhodov iz ramp v glavno ali stransko cestno smer (priključevanje), prepletanja z namenom izključitve ali vključitve v želeni cestni smeri in zadosni razdalji v zvezi z omenjenimi elementi. Praktični del naloge obsega opredelitev projektnih nalog skozi procesna dejanja uporabe različnih zakonskih in podzakonskih okvirjev pri projektiranju cestnih vozlišč v obliki »trobente« v procesu izdelave glavnega projekta. Velik del naloge se nanaša na pripravo projektne dokumentacije za cestno vozlišče Bistra na avtocesti A2 Zagreb–Macelj s prikazom izbranih in izračunanih številčnih vrednosti parametrov cestnega vozlišča tipa trobenta. Magistrsko delo se zaključi z grafičnim prikazom konstrukcijske situacije, vzdolžnih in prečnih profilov ter podrobnimi razdelavami posameznih konstrukcijskih elementov
Keywords: izvennivojsko vozlišče, izvozni prometni tok (odcepljanje), uvozni prometni tok (priključevanje), pas za prepletanje, vstopna rampa, izstopna rampa, pregledna razdalja
Published in DKUM: 17.11.2022; Views: 650; Downloads: 90
Full text (9,01 MB)

Abstract: V magistrskem delu predstavimo osnove teorije grafov, razpone grafa, z njimi povezane pojme in rezultate. Pojem razpona grafa povežemo z določanjem največje varnostne razdalje, ki jo lahko v grafu ohranjata dva igralca, ki želita obiskati vsa vozlišča (ali vse povezave) grafa. Predstavimo tudi tri pravila premikanja, ki jih morata igralca med premikanjem po grafu upoštevati, in jih povežemo s produkti grafov. V delu je podana tudi karakterizacija grafov, v katerih ni mogoče ohranjati pozitivne varnostne razdalje med igralcema, glede na podano pravilo premikanja po grafu. Na koncu predstavimo polinomski algoritem za določanje razpona grafa. Katero različico razpona grafa nam algoritem izračuna, je odvisno od podanega pravila premikanja po grafu.
Keywords: krepki razpon grafa, direktni razpon grafa, kartezični razpon grafa, produkti grafov, karakterizacija, algoritem, varnostna razdalja
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 727; Downloads: 98
Full text (1,55 MB)