1. Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v SlovenijiKristian Lipovac, 2021, master's thesis Abstract: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Keywords: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1195; Downloads: 79
 Full text (3,43 MB) |
2. Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, 2019, master's thesis Abstract: Povzetek
V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami.
S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem.
Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019).
Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti.
Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti.
Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Keywords: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 1187; Downloads: 67
Full text (2,78 MB) |
3. Poznavanje zunanjega revidiranja v malih in mikro podjetjih in razlogi za njegovo uporaboGregor Presker, 2018, master's thesis Abstract: Delovanje podjetij je izpostavljeno številnim poslovnim tveganjem in negotovostim. Podjetja si lahko pomagajo z zunanjim revidiranjem obvladovati poslovna tveganja in s tem zagotoviti varnejše in uspešnejše delovanje. Zunanje revidiranje daje tudi zagotovilo, da so računovodski izkazi in računovodsko poročanje v skladu s predpisi in z zakoni.
Zunanje revidiranje je obvezno za velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe, banke, zavarovalnice in druge družbe, katerim je zakonsko predpisano. Za mala in mikro podjetja zakonske podlage ne zahtevajo obveznega zunanjega revidiranja. Vendar pa dopuščajo možnost, da se za prostovoljno zunanje revidiranje odločijo sama.
Prostovoljno zunanje revidiranje lahko pripomore k večji verodostojnosti računovodskih izkazov, k vzpostavitvi ali izboljšanju notranjih kontrol, k izboljšanju zaupanja med lastniki in managerji ter med podjetjem in ostalimi deležniki (banke, dobavitelji, zaposlenci, država itd.).
V magistrskem delu smo si zastavili cilj, odgovoriti na naslednji vprašanji:
– Ali obstajajo razlike med malimi in mikro podjetji v splošnem poznavanju zunanjega revidiranja ter poznavanju koristi, ki jih prinaša uporaba zunanjega revidiranja?
– Ali je najpogostejši razlog, zaradi katerega se preučevana mikro in mala podjetja odločijo za zunanje revidiranje, boljše pogajalsko izhodišče za pridobitev boljših pogojev kreditiranja pri posojilodajalcih ali za samo pridobitev posojil, katerega je morda celo zahteval potencialni posojilodajalec?
V ta namen smo najprej opredelili osnovno teorijo o zunanjem revidiranju, ki je zajemala: pojem, namen in vrste zunanjega revidiranja, pravna, strokovna in etična načela zunanjega revidiranja, posebnosti zunanjega revidiranja v malih podjetjih, obvladovanje tveganj v povezavi z zunanjim revidiranjem in revidiranje računovodskih podatkov ter notranjih kontrol.
S pomočjo tuje literature in opravljenih raziskav v tujini na temo prostovoljnega zunanjega revidiranja smo opredelili teoretične možne razlage za odločitev podjetij za prostovoljno zunanje revidiranje.
Opravili smo raziskavo med slovenskimi mikro in malimi podjetji glede poznavanja in uporabe prostovoljnega zunanjega revidiranja med njimi. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Nadaljevali smo s statistično analizo podatkov, ki nam je omogočila preveriti zastavljene hipoteze in odgovoriti na raziskovalni vprašanji.
Keywords: prostovoljno zunanje revidiranje, mala in mikro podjetja, poznavanje, stanje in razširjenost uporabe, razlogi za uporabo
Published in DKUM: 26.06.2018; Views: 1210; Downloads: 115
Full text (2,37 MB) |
4. Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih spremembAljaž Kožuh, 2017, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope.
Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev.
Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine.
Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Keywords: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1704; Downloads: 308
Full text (3,79 MB) |
5. Biodiverziteta plazilcev celjske regijeMarija Peganc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016.
Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije.
Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus.
Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj.
V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri.
Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Keywords: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1565; Downloads: 158
Full text (5,20 MB) |
6. RAZŠIRJENOST IN PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV V SLOVENIJIEdina Buzadžić Hedl, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je opisano širjenje okužbe s HIV ter načini preprečevanja v Sloveniji. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti razširjenost okužbe s HIV od prve pojave pa vse do danes ter kako se v Republiki Sloveniji preprečuje nadaljnje širjenje. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V strukturni obliki smo s pomočjo literature prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo virus humane imunske pomanjkljivosti, načine širjenja ter razmnoževanja virusa, simptome, diagnosticiranje, testiranje ter zdravljenje okužbe s HIV. Predvsem smo se osredotočili na načine preprečevanja same okužbe s HIV v Sloveniji. Opisali smo postopke in načine preprečevanja okužbe preko spolnega stika, krvi in krvnih izdelkov ter iz matere na otroka. Spoznali smo, da okužba z virusom HIV še zmeraj predstavlja javnozdravstveno težavo, tako po svetu kot v Sloveniji. Čeprav je število okuženih s HIV v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami relativno majhno, število okuženi še naprej raste. Tako kot po svetu predstavljajo tudi v Sloveniji moški, ki imajo spolne odnose z moškimi glavno rizično skupino. Leta 2009 je Republika Slovenija sprejela Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/AIDS 2010-2015, v kateri so opisani postopki ter priporočila o tem, kako preprečiti okužbe s HIV. Pomembno vlogo pri izvajanju teh postopkov in priporočil imajo pri nas vladne in nevladne organizacije.
Keywords: HIV, AIDS, Slovenija, preprečevanje, razširjenost, virus, spolno prenosljive okužbe, virus humane imunske pomanjkljivosti
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 2645; Downloads: 360
Full text (1,26 MB) |
7. Merjenje geografske razširjenosti ptic : primerjava empiričnih podatkov na primeru slovenskih gnezdilkFranc Janžekovič, 2000, original scientific article Abstract: The author presents six methods for estimating the geographical distribution of birds. The estimates were made on 216 species, all of them probable or confirmed Slovene breeders. Three approaches to the distribution estimates were compared: (1) distance between the most distant nest-sites; (2) surface area of the inhabited territory, (3) the habita's specific features. It was concluded that the results between different methods were more or less related, but that the methods were not fully comparable (equivalent). The distances between the most distant nest-sites, which are measured parallel with latitude and longitude, are not suitable for the surface area covered by Slovene territory. With them, distributions in large areas are usually measured. Estimates of the surface area of inhabited areas or presentations of species' distribution with squares are only approximate and in some cases misleading. Nests or nest-sites, which are in fact points, are usually extrapolated on the 10 x 10 km squares (=100 km2). This is why an accurate geolocation of concrete data must be assured in the preparations for the new mapping of birds
Keywords: ptice, Aves, geografska razširjenost, gnezdilke, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1343; Downloads: 52
 Link to full text |
8. Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v SlovenijiFranc Janžekovič, 2002, original scientific article Abstract: Through the analysis of empirical data on the breeders of Slovenia, relations between their distribution, abundance and body size were being assessed. Two hypotheses were tested: 1) species with greater distribution have greater abundance than species limited to smaller geographical regions: 2) larger species have lower average abundance than smaller. The relationship between distribution and abundance of the species breeding in Slovenia was in accordance with the exponent growth, while the correlation coefficient was high and positive (R=0,75). Correlation between distribution of species and number of breeding pairs was also significant and positive (R=0,88). Larger species had smaller average abundance and therefore smaller number of breeding pairs than smaller birds. Correlation between body size and abundanceof pairs was negative (r=-0,41). The difference in abundance of pairs between species with larger and smaller body size is presumably the result of different access to natural resources (mainly food). In larger species, the same quantity of limited natural resources is distributed among smaller number of individuals, while in small body size species this quantity is distributed among greater number of birds
Keywords: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1502; Downloads: 50
Link to full text |
9. Antlion Dendroleon pantherinus (Fabricius, 1787) (Neuroptera: Myrmeleontidae) in SloveniaDušan Devetak, Jan Podlesnik, Franc Janžekovič, 2010, original scientific article Abstract: The distribution of the European antlion species, Dendroleon pantherinus (Fabricius), in Slovenia with some notes on biology is presented.
Keywords: zoologija, volkci, razširjenost, Slovenija, zoology, antlions, distribution, Slovenia
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1956; Downloads: 22
Link to full text |
10. NASILJE NAD NOSEČNICAMIMegie Krajnc, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s problemom nasilja nad nosečnicami. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo predstavili glavne značilnosti nasilja nad ženskami oziroma nasilja nad nosečnicami ter njuno razširjenost. V okviru tega so prikazane ugotovitve raziskav številnih študij po svetu.
V empiričnem delu smo podrobneje raziskali nasilje nad nosečnicami. Rezultati, ki so predstavljeni, so del študije NANOS, ki je potekala od marca do koncu junija na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskava je bila odobrena s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Osredotočili smo se predvsem na pregled razširjenosti različnih vrst nasilja, povezanost nasilja z dejavniki tveganja, kot so starost, izobrazba, podpora partnerja. Zanimalo pa nas je tudi, kdo je najpogostejši izvajalec nasilja v času nosečnosti ter povezanost nasilja z oceno zdravja, obiski pri zdravniku, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti, depresivnostjo, nespečnostjo in anksioznostjo.
Nekaj glavnih ugotovitev je, da je fizično in psihično nasilje ter nasilje s strani zdravstvenih delavcev nad nosečnicami prisotno, medtem ko spolnega nasilja nosečnice, v okviru raziskave, niso navajale. Med nasiljem nad nosečnicami ter njihovo starostjo, izobrazbo, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti in podporo partnerja se ni pokazala statistično pomembna povezava. Najpogostejši izvajalec psihičnega in fizičnega nasilja je bil intimni partner. Nosečnice, ki so doživele psihično nasilje in nasilje s strani zdravstvenih delavcev, so pogosteje poročale o slabšem zdravju. Ni pa se pokazala statistično pomembna povezava med številom obiskov pri zdravniku in nasiljem nad nosečnicami. Pojavila se je statistično pomembna povezava med fizičnim nasiljem in nespečnostjo. Statistično pomembna povezava se je prav tako pokazala med psihičnim nasiljem in nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo. Medtem pa se med nasiljem zdravstvenih delavcev ter nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo ni pokazala statistično pomembna povezava.
Keywords: Nasilje nad nosečnicami, intimni partner, razširjenost nasilja, nespečnost, anksioznost, depresivnost.
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2338; Downloads: 224
Full text (1,35 MB) |
