| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
GLASBENA ŠOLA LENDAVA
Andrejka Kolman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena šola Lendava ima za sabo 50 let delovanja. V teh letih je bilo veliko lepih trenutkov, ki se jih šola zelo rada spomni in ima lepe spomine na vsa šolska leta. Ti spomini in predvsem delo v Glasbeni šoli Lendava in celotni razvoj šole so predstavljeni v diplomskem delu. Najprej sta predstavljena zgodovina šole in delo na šoli, in sicer ustanovitev šole, njeni prostori in dislocirani oddelki. V nadaljevanju diplomsko delo zajema seznam ravnateljev, pedagoškega, administrativnega in tehničnega osebja, pregled in nakup instrumentov ter ostalih didaktičnih pripomočkov, učence glasbene šole, njihove dosežke in rezultate s tekmovanj, na koncu pa so predstavljeni še orkestri, ki delujejo na šoli. Šola ogromno sodeluje z okoliškimi glasbenimi in osnovnimi šolami, saj s tem učenci in učitelji izboljšujejo svojo samopodobo in pridobivajo samozavest ob kvalitetnih nastopih.
Keywords: glasbena šola, ravnatelji, osebje, učenci, instrumentalne zasedbe, srečanja, revije.
Published: 03.03.2010; Views: 2641; Downloads: 198
.pdf Full text (4,29 MB)

2.
ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH
Olga Dečman Dobrnjič, 2012, dissertation

Abstract: V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov. Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki. Ugotovili smo,
Keywords: organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju
Published: 06.03.2012; Views: 2292; Downloads: 216
.pdf Full text (2,41 MB)

3.
Ocene in stališča ravnateljev in učiteljev do dela policije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matej Klampfer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi v teoretičnem delu predstavljamo zgodovinski razvoj policije na območju Republike Slovenije, njeno strukturo in delovanje v današnjem času. Pred-stavljamo naloge Ministrstva za notranje zadeve, generalno policijsko upravo, policijske uprave, policijske postaje. Prav tako opisujemo samo zgodovino in delovanje Policijske postaje Koper. Nadalje predstavljamo pojem »Sodelovanje policije z lokalno skupnostjo«, vlogo in namen sodelovanja, opišemo, kaj v praksi pomeni policijsko delo v skupnosti, ter predstavimo policijsko dejavnost, usmerjeno v reševanje problemov po štiristopenj-skem modelu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge predstavimo preventivne naloge policije, pojem policijskega okoliša, kaj so dela in naloge policista − vodje policijskega okoliša, prav tako preventivne naloge po različnih področjih, kot so prometna varnost, javna varnost, kriminaliteta ter mejne zadeve in tujci. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge predstavimo raziskavo, ki smo jo opravili med ravnatelji in učitelji osnovnih šol v občinah Koper, Piran, Maribor in Kungota, v kateri proučujemo ocene in stališča ravnateljev in učiteljev do dela policije v navedenih občinah. V sled tega smo si postavili sedem hipotez, katere smo primerjali s pridobljenimi rezultati analiz vprašalnikov, zbranih s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da ravnatelji in učitelji osnovnih šol v občinah Koper, Piran, Izola, Maribor in Kungota ocenjujejo delo policistov kot dobro, saj so najbolje ocenili združeno spremenljivko »Kvaliteta policijskih preventivnih aktivnosti« in ji podali povprečno zelo visoko oceno 3,98. Kot najslabše ocenjena združena spremenljivka »Varnostno počutje« pa je prejela povprečno oceno 3,24, iz česar gre sklepati, da je podoba policije oziroma delo policistov skozi oči anketiranih ravnateljev in učiteljev v zgoraj navedenih občinah zelo dobra.
Keywords: policija, policjsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalne skupnosti, stališča, ravnatelji, učitelji, diplomske naloge
Published: 27.03.2013; Views: 794; Downloads: 80
.pdf Full text (717,37 KB)

4.
Inkluzija učencev s posebnimi potrebami z vidika ravnateljev osnovnih šol
Janez Kovač, 2015, master's thesis

Abstract: Od ravnatelja je odvisna stopnja inkluzivnosti šole, predvsem od njegovega odnosa do inkluzije in do otrok s posebnimi potrebami ter njegove podpore strokovnim delavcem. V empiričnem delu magistrskega dela so bila predstavljena stališča ravnateljev do inkluzije učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, ocena pogojev zanjo in njihovo razumevanje inkluzije. Pri tem smo preverjali vlogo delovne dobe ravnateljevanja in števila učencev s posebnimi potrebami na šoli. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega metodološkega raziskovanja. Raziskovani vzorec je neslučajnostni priložnostni vzorec ravnateljev slovenskih osnovnih šol (n = 96), ki ga na ravni rabe inferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni naključni vzorec iz hipotetične populacije. Če povzamemo, ravnatelji so naklonjeni inkluziji učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, vendar svoj vpliv nanjo ne označujejo kot pomembnega. Naklonjeni so omogočanju pravice do prilagoditev učnega procesa učencu ob dobro razvitem timskem sodelovanju, zavedajo se pomena učenčevega socialnega napredka in opuščanja predsodkov do njih, vendar opozarjajo na kar nekaj ovir pri zagotavljanju pogojev za inkluzijo (npr. neupoštevanje predlogov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede pripomb na pomanjkljivosti ter težav pri uresničevanju inkluzivne prakse). Prav tako pa ravnatelji relativno slabo razumejo pojem inkluzije in delo ter kompetence inkluzivnega pedagoga slabše poznajo kot delo specialnega pedagoga.
Keywords: Inkluzija, inkluzivni pedagog, ravnatelji, učitelji, učenci s posebnimi potrebami, vzgoja in izobraževanje, dodatna strokovna pomoč.
Published: 13.10.2015; Views: 1802; Downloads: 350
.pdf Full text (692,93 KB)

5.
6.
Vodenje za učenje kot dejavnik razvoja osnovne šole
Marija Pevec, 2013, original scientific article

Abstract: The article deals with views and perspectives of teachers with reference to leadership for learning in everyday school practice. The first part briefly introduces the theoretical platform about the importance and the role of a leader in the context of leadership for learning in schools. It is based on research results and theoretical guidelines of professionals in the field of leadership for learning. The second empirical part presents the views of teachers on leadership for learning at a selected primary school and in terms of a qualitative approach. The research confirms the significant influence of the head teacher on the process of learning on four levels: the level of teachers, pupils, parents and school as a learning community.
Keywords: vodenje, učenje, ravnatelji, učitelji
Published: 21.12.2015; Views: 372; Downloads: 26
URL Link to full text

7.
Izvajanje samoevalvacije z vidika profesionalne in zakonodajne odgovornosti šol za kakovost
Marija Pevec, 2013, review article

Abstract: Namen prispevka je predstaviti spoznanja, ki so nastala na osnovi raziskovalnega dela o profesionalni in zakonodajni odgovornosti za kakovost v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Zanimali so nas elementi sistematičnega pristopa h kakovosti, pri čemer smo upoštevali zapisane razvojne načrte, njihovo spremljanje in učinkovitost vpeljevanja izboljšav v šolsko prakso. Metode, izbrane za raziskavo, so kombinacija raziskave dokumentacije (javna poročila o kakovosti šol) in polstrukturiranih intervjujev z ravnatelji. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih in praktičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo s procesom samoevalvacije pri nas in širše v Evropi. Raziskava je pokazala, da obstajajo kvalitativne razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji.
Keywords: samoevalvacija, kakovost, ravnatelji, vodenje, strokovna usposobljenost, srednje šole, strokovne šole
Published: 21.12.2015; Views: 362; Downloads: 38
.pdf Full text (190,57 KB)
This document has many files! More...

8.
Ocena pogojev za uveljavitev modela celodnevne osnovne šole
Andreja Tinta, 2015, original scientific article

Abstract: Rezultati PISE 2000 so nemške šolske oblasti spodbudili k širjenju mreže celodnevnih šol in že z raziskavo PISA 2012, ki je pokazala dobre rezultate učencev, so upravičili ukrepe v smeri oblikovanja kakovostnega izobraževalnega sistema v Nemčiji. Zato nas je zanimalo, ali na slovenskih osnovnih šolah obstajajo pogoji za uvajanje celodnevne osnovne šole. Izvedli smo neeksperimentalno raziskavo na vzorcu ravnateljev, ki so ocenili kadrovske in prostorske pogoje za uveljavitev celodnevne osnovne šole. Pozorni smo bili na razlike glede na lokacijo šole in število učencev. Raziskava je pokazala, da ima večina slovenskih šol, ne glede na lokacijo šole in število učencev, zagotovljene ustrezne pogoje. Na šolah, kjer le-teh še ni, bi jih lahko zagotovili z minimalnim finančnim vložkom.
Keywords: celodnevna osnovna šola, kadrovski pogoji, prostorski pogoji, ravnatelji, Slovenija
Published: 22.09.2017; Views: 238; Downloads: 49
.pdf Full text (177,85 KB)
This document has many files! More...

9.
Pogoji za inkluzijo v vzgoji in izobraževanju po oceni ravnateljev
Janez Kovač, Tanja Ščuka, Branka Čagran, 2017, original scientific article

Abstract: V prispevku predstavljamo pogoje za inkluzijo v vzgoji in izobraževanju, kakor jih zaznavajo ravnatelji slovenskih osnovnih šol. V teoretičnem delu se osredotočamo na dejavnike oblikovanja inkluzivne šole, to so ravnatelji, učitelji in starši otrok s posebnimi potrebami, ter na kratko izpostavimo nekaj teoretičnih izhodišč izvajanja dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. V empiričnem delu predstavljamo rezultate spletne anketne raziskave, ki smo jo izvedli med ravnatelji v slovenskih osnovnih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako ravnatelji ocenjujejo pogoje za inkluzijo in kako pogoje, ki so vezani na njih same, na izvajalce dela z učenci s posebnimi potrebami in na šolo v celoti. Pri tem smo bili tudi pozorni na razlike glede števila otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Keywords: osnovna šola, ravnatelji, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, učenci s posebnimi potrebami
Published: 22.09.2017; Views: 588; Downloads: 147
.pdf Full text (105,21 KB)
This document has many files! More...

10.
Ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela
Ana Kozina, Tina Vršnik Perše, Marija Javornik Krečič, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, original scientific article

Abstract: V prispevku se osredotočamo na pojem kakovosti pedagoškega dela in izpostavljamo vlogo, ki jo ima pri tem ravnatelj kot upravni in pedagoški vodja šole. V prvem delu prispevka opozorimo, da enoznačne definicije, kaj je kakovost izobraževanja, pravzaprav nimamo, saj gre za zapleten pojav, odvisen od mnogih dejavnikov. V nadaljevanju te dejavnike na kratko predstavimo. V drugem delu članka prikazujemo del rezultatov raziskave TALIS, kjer smo med drugim ugotavljali, kakšna je ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela v odvisnosti od osnovnih značilnosti šole in ravnatelja samega.
Keywords: osnovne šole, kakovost, ravnatelji, upravljanje šole, pedagoški slog vodenja, vodenje, administrativni slog vodenja
Published: 26.09.2017; Views: 258; Downloads: 65
.pdf Full text (298,59 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica