| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 89
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji
Gašper Bizjak, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je opredeljen pomen poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni šoli, sledi analiza učnega načrta naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča odpadkov. Predstavljeno je izkustveno učenje ter pomembnost praktičnega dela pri pouku. Nadalje je predstavljen geografski oris celjske regije in opis Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). V empiričnem delu je prikazana raziskava o seznanjenosti z RCERO-m pri učencih, ki je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022 na vzorcu dvesto dvainšestdesetih četrtošolcev iz podeželskih in mestnih osnovnih šol na območju celjske regije. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da učenci slabo poznajo delovanje RCERO-a, vendar so dobro seznanjeni z ločevanjem odpadkov in z razlogi ločevanja odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko anketiranih učencev ne pozna postopka razgradnje bioloških odpadkov ter koristi sežiga odpadkov v sežigalnici. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci ločujejo odpadke tako doma kot v šoli. Pozitivno je bilo tudi to, da večina učencev meni, da so koši za ločevanje odpadkov v šolah dobro označeni ter da se odpadki v šolah ločujejo zaradi lažje nadaljnje obdelave.
Keywords: odpadki, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, osnovna šola, naravoslovje in tehnika, sežigalnica
Published in DKUM: 09.02.2023; Views: 414; Downloads: 38
.pdf Full text (2,90 MB)

2.
Analiza okolijskih in organizacijskih vidikov različnih oblik kompostiranja
Petra Pajer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Današnji potrošniki, na žalost, še vedno živimo v prepričanju, da je na svetu neomejena količina surovin, kakor tudi prostora za odlaganje odpadkov. Seveda temu ni tako. Potrebno se je zavedati, da vsak proizvod na koncu postane odpadek. Evropska Unija se zato v svojih strategijah, programih in zakonodaji vedno bolj usmerja v preprečevanje odpadkov, ponovno uporabo, ločeno zbiranje ter recikliranje in kompostiranje. V Sloveniji velik delež odpadkov še vedno konča na odlagališčih, vendarle pa tudi pri nas že vidimo napredek na tem področju. Ločevanje odpadkov je tako prvi in zelo pomemben korak k trajnostnemu ravnanju z odpadki. Diplomsko delo obravnava analizo trajnostnega ravnanja z odpadki na območju Slovenije. Pri tem večkrat poudarjamo, da je ločevanje odpadkov na izvoru osnova tega ravnanja. Organske odpadke je nadalje možno kompostirati. Zaradi tega smo prikazali sodobne metode kompostiranja odpadkov. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo med prebivalci Slovenije. Zanimalo nas je, ali odgovorno ravnajo z odpadki. Izkazalo se je, da temu še vedno, na žalost, ni tako. Precej je neodgovornega ravnanja z odpadki. V zaključku smo predlagali nekaj izboljšav na tem področju. Kot primer dobre prakse smo prikazali primer »Zero waste« koncepta.
Keywords: varovanje okolja, odpadki, trajnostno ravnanje z odpadki kompostiranje, koncept »zero waste«
Published in DKUM: 17.01.2023; Views: 539; Downloads: 27
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19
Anja Vöröš Gaal, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Keywords: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 654; Downloads: 151
.pdf Full text (1014,93 KB)

4.
Problematika odpadkov v Sloveniji s poudarkom na plastičnih odpadkih
Jan Černe, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Svetovni razvoj, želja po nenehni gospodarski rasti in potrošniška družba nam prinašajo vedno več novih izdelkov in s tem vsak dan več odpadkov. Namen zaključnega dela je, da seznanimo ljudi o problematiki odpadkov in plastičnih odpadkov v Sloveniji tako, da jim predstavimo to temo, ki je vedno bolj aktualna in novejša tema z vidika gospodarstva. V zaključnem delu smo preučili, kaj sploh je odpadek, ravnanje z odpadki, kako se delijo odpadki ter zakonodajo. Poseben del naloge smo posvetili plastičnim odpadkom, ki so zelo aktualna tema in povzroča veliko grožnjo ekosistemu. V raziskavi smo preučevali, kako se Slovenija spopada z ravnanjem z odpadki v primerjavi s povprečjem 27 evropskih držav in kako napreduje sama. Namen raziskave je, da vidimo, kje smo dobri in kje so najbolj potrebne izboljšave. Pri tem smo potrjevali pet zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se Slovenija dobro spopada s problematiko odpadkov, saj redno presega zastavljene cilje Evropske unije. Najbolje nam gre na področju reciklaže komunalnih odpadkov in stekla, kjer zadnjih nekaj let kotiramo med najboljšimi petimi v Evropski uniji. Največ možnosti za napredek imamo na področju reciklaže papirja in kartona.
Keywords: odpadek, recikliranje, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 636; Downloads: 103
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Analiza smotrnosti ukinitve zbiranja odpadkov na zbiralnicah pri enostanovanjskih hišah v mariboru
Petra Hrovat, 2021, bachelor thesis/paper

Abstract: Količine odpadkov iz leta v leto naraščajo, velik vpliv na to pa imamo prav posamezniki, ki lahko z ustreznim ravnanjem z odpadki zmanjšamo njihovo nastajanje. Čim bolj želimo zmanjšati količine odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati ali ponovno uporabiti. Na področje zbiranja odpadkov prav tako vpliva način zbiranja odpadkov. Ugotovili smo, da so zbiralnice oz. t. i. ekološki otoki, ki so zelo razširjen način zbiranja odpadkov v Sloveniji, postali problematični. Zabojniki na zbiralnicah so pogosto polni, vir slabih vonjav, tarča vandalizma. Zabojniki neposredno vplivajo na slab izgled mesta, odpadki pa so nepravilno ločeni. V diplomskem delu smo predstavili teoretična in zakonska izhodišča področja zbiranja odpadkov. Za obravnavani problem smo predlagali uvedbo načina odvoza odpadlega papirja in stekla po sistemu od vrat do vrat. V praktičnem delu diplomskega dela smo naredili analizo in primerjavo prevoženih kilometrov, porabljenega časa za odvoz odpadkov, izpustov CO2 ter stroškov goriva za podjetje Snaga Maribor, in sicer pri trenutnem načinu odvoza odpadkov ter predlagani rešitvi. Po končani analizi smiselnosti uvedbe predlagane rešitve smo predlagali, da se kljub povišanju stroškov rešitev izvede, saj prednosti, ki jih ponuja, zelo pozitivno vplivajo na kakovost izvedbe zbiranja odpadkov, estetski videz mesta in navsezadnje na kakovost življenja.
Keywords: ravnanje z odpadki, način odvoza odpadkov, zbiralnice, Mestna občina Maribor
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 711; Downloads: 58
.pdf Full text (1,09 MB)

6.
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz zdravstva v obdobju 2011-2016 v Sloveniji
Darja Kokol, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13. Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Keywords: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1400; Downloads: 315
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
Razbremenilna logistika v podjetju Oblak Group, d.o.o.
Martina Husnjak, 2019, master's thesis

Abstract: Logistika je proces upravljanja tokov materialov od vira nastajanja do končnega porabnika in zajema fizični tok materiala in informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika, vključuje pa tudi skladiščenje materialov, surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Sestavljena je iz več logističnih podsistemov s ciljem zagotavljanja dostave prave dobrine in storitve na pravem mestu, v pravi količini in kakovosti, ob pravem času ter z najnižjimi stroški in vplivi na okolje. Razbremenilna logistika skrbi za ostanke in odpadke, ki nastajajo v vseh poslovnih procesih znotraj podjetja, oziroma v nabavnem procesu, proizvodnji ter distribuciji izdelkov. Naloga razbremenilne logistike je predvsem upoštevanje ekonomskih in ekoloških ciljev, zbiranje, sortiranje in ločevanje odpadkov in ostankov, recikliranje, zbiranje in deponiranje ostankov in odpadkov ter ustrezno skladiščenje, manipuliranje in transport le teh. Pomen razbremenilne logistike z razvojem izdelkov in vse zahtevnejšo ekološko zakonodajo hitro narašča. Vpliv razbremenilne logistike na proizvodna podjetja in njen pomen pri poslovanju podjetij bomo pokazali na primeru podjetja Oblak Group, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo betonskih izdelkov.
Keywords: poprodajna logistika, razbremenilna logistika, embalaža, ravnanje z odpadki, ekološko vodenje podjetja
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1510; Downloads: 405
.pdf Full text (832,85 KB)

8.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ana Vidrih, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izboljšanje kakovosti in udobja našega bivanja, ki ga dosegamo z uporabo virov ionizirajočega sevanja, bi z napačnim pristopom reševanja neizogibnih in neželenih produktov, ki nastajajo pri tem in zahtevajo posebno skrb, lahko za človeka in njegovo okolje pomenilo katastrofalne radiološke obremenitve. Govorimo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki so v resnici nevarni, a imamo po mnenju strokovnjakov znane in preizkušene rešitve. Če bi bil problem reševanja z radioaktivnimi odpadki (krajše RAO) le stvar stroke, ne bi bil tako težaven. Ob tem se namreč poraja tudi občutljivo družbeno in politično vprašanje. Za uresničevanje varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji je potreben učinkovit in sistematičen pristop že v pravni ureditvi. Znano je, da smo z RAO sposobni ravnati tako, da danes in tudi v prihodnosti ne bo škodljivih posledic v okolju. V Sloveniji je za radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo dobro poskrbljeno. Trenutno so varno shranjeni v začasnih skladiščih, poleg tega pa smo v fazi načrtovanja izgradnje odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Na lokaciji Vrbina v občini Krško bomo v naslednjih nekaj letih, za danes začasno skladiščene NSRAO, zagotovili trajno in varno rešitev, na povsem pasiven način. Tako bodo nekoč trajno odloženi odpadki postali nenevarni, njihova radioaktivnost bo upadla, naša generacija (uživalka koristi od jedrske energije) pa ne bo po nepotrebnem preložila bremena na kasnejše generacije. Veliko težje se bomo v prihodnosti spoprijemali z visokoradioaktivnimi odpadki (gre predvsem za izrabljeno gorivo), ki kljub majhni količini, zaradi svoje visoke aktivnosti in dolge življenjske dobe, predstavljajo nevarnost več tisočletij. Končna rešitev zanje pa ni le slovenski, temveč globalni problem.
Keywords: diplomske naloge, radioaktivni odpadki, varno ravnanje, skladiščenje, odlagališče NSRAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Slovenija
Published in DKUM: 09.07.2019; Views: 1542; Downloads: 233
.pdf Full text (1,70 MB)

9.
Gospodarjenje z nevarnimi odpadki pri polaganju talnih oblog
Lea Tešić Botonjić, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Okoljska ozaveščenost je odgovoren odnos vsakega posameznika do svojega življenjskega prostora, zato bi morala biti skrb za to ključnega pomena za vse, tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja. Glavni problem v podjetju X je ravno ravnanje z odpadki, predvsem z nevarnimi odpadki, kar pa je ključnega pomena za zdravo okolje. Kopičiti so se začele zaloge zelo nevarnih materialov, s katerimi podjetje ne ve, kaj storiti. V diplomskem delu smo v analitičnem delu za zbiranje podatkov uporabili posnetek obstoječega stanja, rezultate analizirali in podali možne rešitve. V teoretičnem delu pa smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo s pomočjo različnih virov in literature opisali osnovo. Rezultat so predlogi, ki bi pomagali oziroma omogočili podjetju X nemoteno delovanje tudi na področju okoljevarstva.
Keywords: - okoljevarstvo, - nevarni odpadki, - ravnanje z nevarnimi odpadki
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1074; Downloads: 68
.pdf Full text (1,68 MB)

10.
Ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Mihael Murćehajić, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji. Odpadki predstavljajo problem sodobne družbe, saj jih je zaradi različnih dejavnikov čedalje več, ravnanje z njimi pa je z željo po čistem, varnem in zdravem okolju usmerjeno v ponovno uporabo in okolju prijazno obdelavo. Nevarni odpadki predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje, saj vsebujejo nevarne in strupene snovi. Trgovina z odpadki spada med oblike ekološke kriminalitete, ki je v porastu. Zaradi vpliva kapitala in želje po dobičku pogosto pozabimo na varnost in strateške cilje ter iščemo le kratkoročne rešitve. Ravnanje z nevarnimi odpadki je drugačno v vsaki državi, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja magistrske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, zakone, poročila in članke), ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi odpadki in vse subjekte, ki so vključeni v ta proces. Opravili smo intervjuje z direktorji specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s končno obdelavo nevarnih odpadkov. Pri analiziranju in zbiranju podatkov smo se osredotočili na obdobje zadnjih 15 let, ko so se dogajale tudi največje zakonske spremembe na področju odpadkov. Čeprav je zakonodaja na področju ravnanja z nevarnimi odpadki stroga in natančna, je stanje v praksi alarmantno, z veliko nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti. To kažejo tudi nedavni incidenti v centrih za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki jih nadzirajo kadrovsko podhranjeni nadzorni organi. Čas teče naprej, eni in isti problemi ostajajo. Kaže se potreba po jasnem sistemu, kjer bi država prevzela večjo odgovornost in poskrbela za svoje nevarne odpadke.
Keywords: magistrska dela, nevarni odpadki, ravnanje z nevarnimi odpadki, trgovina z odpadki, Republika Slovenija
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1419; Downloads: 276
.pdf Full text (1,90 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica