| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju x
Tea Repotočnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Čas v katerem živimo, je čas velikih družbenih sprememb, ki so posledica več dejavnikov. Proces staranja prebivalstva občutno vpliva na odnose med generacijami. Zato je smiselno, da so podjetja pripravljena na staranje delovne sile danes, kot tudi na staranje delovne sile v prihodnje. V okviru tega je potrebno med drugim spodbujati komunikacijo in medsebojno sodelovanje med generacijami. Zavedati se moramo, da je management človeških virov pomemben del vsakega podjetja. In ključnega pomena je, da je ta segment v podjetju dobro urejen. Že dolgo velja, da so srce vsakega podjetja zaposleni, zato je pomembno, kako z njimi ravnamo, da jim zagotavljamo vse ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motiviranost za delo in pripadnost podjetju. To pa lahko zagotovimo le z dobro organiziranim managementom človeških virov. Ljudje se staramo, zato je za ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju zelo pomembno delovanje strateškega management človeških virov in managementa človeških virov. Če je sta oba uspešna in učinkovita, lahko podjetje bolje ravna z ljudmi, ki se starajo. Pri staranju se potrebe in zahteve zaposlenih spreminjajo, zato mora biti tudi management človeških virov zelo prilagodljiv. Bolj kot prilagajamo delovno okolje starejšim zaposlenim, boljše je počutje starejših na delovnem mestu, manj je odsotnosti z dela, delo pa je bolje opravljeno. Delodajalci lahko na starejše zaposlene vplivajo z uvedbo različnih olajšav in prilagoditev. V splošnem poznamo model za ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ki vsebuje pet ključnih vsebinskih področij, kjer vsako področje predstavlja ukrepe, ki pripomorejo k razvoju ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Splošni model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetjih je sestavljen iz prilagoditev delovnega okolja starejšim, kjer so zajeti ukrepi, kot so ergonomija delovnega mesta, delovni čas, prilagoditev delovnih pogojev in prerazporejanje. Druga skupina se nanaša na promocijo in varovanje zdravja, zajema pa ukrepe za promocijo zdravja, zdravo prehrano, vpliv stresa na zdravje, zdravstvene preglede in druga svetovanja ter aktivno staranje. V tretji skupini model zajema zaposlovanje starejših, ukrepi pa se nanašajo na pred-upokojitvene programe, fleksibilne oblike zaposlovanja, medgeneracijsko sodelovanje, pravno varstvo starejših ter diskriminacijo. Četrta skupina je zavzetost in vključenost ter zajema ukrepe, ki so povezani s prenosom znanja, kariernim razvojem, mentorstvom in delovno sposobnostjo. Zadnja, peta skupina v modelu so dodatne ugodnosti za motivacijo starejših zaposlenih. Ta skupina vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izobraževanja in usposabljanja ter na dejavnosti pri partnerjih podjetja.
Keywords: management človeških virov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published: 04.11.2020; Views: 240; Downloads: 77
.pdf Full text (1,86 MB)

2.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI
Špela Lubej, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi je pojem, katerega se podjetja vse pogosteje zavedajo in se z njim ukvarjajo. Poseben poudarek namenjajo skupnemu in usklajenemu delovanju na področjih, ki naj bi imela ključno vlogo pri vključevanju starejših generacij. S spreminjanjem sektorske strukture gospodarstva, prihaja do manj zgodnjega upokojevanja in do uveljavljanja podaljševanja delovne aktivnosti. Podjetja iščejo možnosti za prilagajanje dela starejšim zaposlenim in za prilagajanje starejših zaposlenih na nove delovne izzive. V ta namen podjetja razvijajo dobro prakso managementa starejših s posebnim poudarkom na podaljševanju delovne aktivnosti, usposabljanju in izobraževanju ter ponovni vključitvi starejših. V diplomskem projektu smo na začetku najprej preučili management človeških virov in management starostnikov, katerih spoznavanje je ključno za naše razumevanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Nato smo se pobliže seznanili s staranjem in problematiko staranja prebivalstva, opredelili kdo so starejši zaposleni in njihove lastnosti. Spoznali so najpogostejše ukrepe namenjene starejšim zaposlenim, to so pravno varstvo, upravljanje z zdravjem na delovnem mestu ter izobraževanje in usposabljanje. Več pozornosti smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju zaposlenih, kjer smo najprej opisali in opredelili vsako generacijo posebej. Nadalje smo opisali prenos znanja na mlajše zaposlene in predstavili štiri načine prenosa znanja, in sicer po metodi mentorstva, metodi coachinga, s kroženjem zaposlenih in z delitvijo delovnih mest. Kasneje smo navedli še pomen medgeneracijskega sodelovanja ,saj je za družbeni razvoj izredno pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo s starejših na mlajše. V drugem delu diplomskega projekta je sledil empirični del, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli anketo, na podlagi katere smo opravili analizo rezultatov, le te pa smo tudi grafično prikazali. Raziskavo smo izvedli v šestih delih, v prvem delu nas je zanimalo kako pogosto zaposleni koristijo bolniški stalež in ali menijo, da bodo isto delo lahko opravljali tudi pri starosti 60 let. V drugem delu smo pridobili podatke, ki se nanašajo na zdravje in zdravstveno preventivo na delovnem mestu. V tretjem delu smo pridobili podatke, ki se tičejo proaktivnih aktivnosti, v četrtem tiste, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, v petem pa podatke, ki se nanašajo na mentorstvo. V zadnjem šestem delu smo pridobili demografske podatke s pomočjo katerih smo si laže predstavljali iz kakšne vrste zaposlenih je sestavljeno podjetje.
Keywords: management človeških virov, management starostnikov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje 
Published: 23.11.2016; Views: 1517; Downloads: 350
.pdf Full text (913,85 KB)

3.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V PODJETJU
Vanja Bokša, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi starajočega se prebivalstva in posledično starejše delovne sile se morajo podjetja prilagoditi tej ciljni skupini in jo posebej obravnavati. To pa je zelo zahtevno in zato so potrebni posebni ukrepi za starejše zaposlene. Ta ciljna skupina spada med ranljivejše skupine, zato bi jim podjetja morala nameniti posebno pozornost. Velik problem je zaposlovanje starejših zaposlenih, saj ko enkrat delo izgubijo, se težko spet vpeljejo nazaj. Zato morajo delodajalci poskrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v podjetju, saj so bogat vir izkušenj, znanja in dolgoletne prakse. Velika prednost pa je tudi v tem, da lahko svoje znanje prenašajo na mlajše zaposlene. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali mnenja različnih avtorjev o tem, kakšna je problematika staranja prebivalstva, kakšne so osebnostne lastnosti starejših zaposlenih. V poglavju o ravnanju s starejšimi zaposlenimi v podjetju smo podrobneje opisali pravni okvir zaposlovanja starejših zaposlenih, kako se izobražujejo, medgeneracijsko sodelovanje ter ukrepe za to ciljno skupino. V empiričnem delu pa smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako ravnajo s starejšimi zaposlenimi v podjetju v štajerski regiji in te podatke interpretirali.
Keywords: staranje prebivalstva, diskriminacija, zaposlovanje, medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published: 18.11.2016; Views: 929; Downloads: 234
.pdf Full text (2,05 MB)

4.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V VELIKIH PODJETJIH V SLOVENIJI
Mojca Gaber, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je opisano teoretično izhodišče, v katerem je predstavljena problematika staranja prebivalstva. Omenjen pojav prinaša veliko posledic − od pomanjkanja delovnega prebivalstva, spreminjanja pogojev upokojevanja, politike zaposlovanja, večjih izdatkov države na področju financiranja pokojnin in zdravstvene oskrbe, kot tudi do sprememb na ravni posameznika ter podjetij. Opredelili smo tudi starejšega delavca, kjer smo izpostavili stopnjo delovne aktivnosti starejših delavcev, njihove lastnosti ter zaposlovanje in pravni okvir zaposlovanja starejših delavcev. V teoretičnem delu smo izpostavili tudi ukrepe, namenjene starejšim delavcem, ki jih uveljavlja Republika Slovenija, in management starostnikov ter vidike upravljanja s starejšimi delavci. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo preučevali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji, glede na pogostost izvajanja posameznih vidikov upravljanja s starejšimi delavci. Ugotovili smo, da imajo podjetja največji delež zaposlenih, starih med 30 in 44 let. Najmanjši delež zaposlenih pa predstavljajo zaposleni, stari od 29 let in starejši zaposleni. Rezultati so pokazali, da prevladujejo podjetja, ki zaposlujejo med 5 % in 20 % starejših zaposlenih. Največ starejših zaposlenih ima poklicno ali srednješolsko izobrazbo ali manj. Lastnosti, s katerimi anketirana podjetja opisujejo starejše zaposlene, so: veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter delu, modrost in razum ter strokovno znanje. Lastnosti, za katere pa podjetja mislijo, da niso značilne za starejše zaposlene, so: dobro znanje tujih jezikov, visoka produktivnost in visoka motiviranost za učenje. Ugotovili smo tudi, da podjetja v povprečju najbolj pogosto izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na analize v podjetju ter prenosu znanja, prerazporeditev starejših in karierni razvoj; sledijo jim ukrepi, ki se nanašajo na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu in izobraževanje ter usposabljanje v podjetju. Povprečno najmanj pogosto pa sodelujoča podjetja v raziskavi izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na reorganizacijo delovnega postopka, prožni delovni čas in kulturo ter odnos v podjetju.
Keywords: Staranje prebivalstva, starejši delavci, velika podjetja, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published: 08.10.2014; Views: 1930; Downloads: 380
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica