| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Predelava dizelskega avtomobila na rastlinsko olje
Jernej Kokošinc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predelavo dizelskega avtomobila za pogon na rastlinsko olje je mogoče izvesti, če avto ustreza določenim zahtevam. Prva je črpalka znamke Bosch. Pri starejših klasičnih dizelskih avtomobilih z vrtinčno komoro je možen eno ali dvorezervoarni sistem predelave. Pri motorjih z direktnim vbrizgom goriva obstaja večja možnost prehoda hladnega rastlinskega olja preko batnih obročkov v motorno olje, kar lahko povzroči polimerizacijo-želiranje motornega olja, kar onemogoča mazanje strojnih delov. Pri teh motorjih pride v poštev dvorezervoarni način predelave, kjer motor vžgemo z dizlom iz enega rezervoarja, ko se segreje pa preklopimo na rastlinsko olje iz drugega rezervoarja, nazaj na dizel pa preklopimo nekaj minut pred ciljem oz. pred ustavitvijo motorja, da se olje iz črpalke spere z dizlom. Ta način je na dolgi rok uporabe tega olja prijaznejši do črpalke. Oba načina zahtevata vgradnjo grelca rastlinskega olja in menjavo vodov za gorivo, saj rastlinsko olje po določenem času razgradi vode-cevi, ki so nanj občutljivi. Dvorezervoarni način pa zahteva še vgradnjo dodatnega rezervoarja in preklopnih ventilov na dovodu in odvodu goriva. V nalogi sem predstavil pogonska goriva in pogonske sisteme v katerih se ta uporabljajo, teoretično ozadje predelave, celoten postopek predelave dizelskega avtomobila VW Golf 2 za pogon na rastlinsko olje, analizo testiranj emisij, pravno ozadje in možnosti uporabe teh informacij pri pouku v šoli.
Keywords: predelava, dizelski motor, dizel, rastlinsko olje
Published: 22.10.2010; Views: 6693; Downloads: 755
.pdf Full text (14,54 MB)

5.
BIOGORIVA
Tea Trs, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljam vam nalogo, ki govori o prihodnosti energentov za splošno uporabo. Odvisnost človeštva od fosilnih goriv se mora sčasoma končati. Predstavila bom trenutno alternativo tem gorivom, njihovo pridelavo in uporabo ter argumentirala njihov vpliv na okolje. Kot temeljna goriva se uporabljajo fosilna goriva, vendar je težava v tem, da se ne obnavljajo tako hitro, kot jih porabljamo. Zaloge le-teh so omejene, po nekaterih predvidevanjih na 30 do 50 let. Fosilna goriva imajo tudi zelo velik vpliv na okolje, saj povzročajo onesnaževanje okolja, globalno segrevanje ter povečevanje ozonske luknje. Zaradi tega iščemo alternativna goriva, predvsem obnovljive energente, kamor sodijo tudi biogoriva, ki pa imajo tako prednosti kot tudi slabosti. Krivimo jih za pomanjkanje in zviševanja cen hrane, po drugi strani nismo enotnega mnenja o emisijah toplogrednih plinov in tudi ne, ali so boljša od fosilnih goriv ali ne. Države Evropske unije so sprejele direktive o vsebnosti biogoriv kot pogonskih goriv v določenih odstotkih po posameznih obdobjih med leti 2005 in 2020. A države, med njimi tudi Slovenija, še niso naredile bistvenih premikov. Da bi lahko točili biogoriva, bi morali na večjih površinah vzgajati temu primerno kulturo. Pri nas je najbolj razširjena surovina za proizvodnjo olja oljna ogrščica, ki je v primerjavi s sončnico in sojo tudi količinsko najizdatnejša. Pri tem se postavlja tudi vprašanje monokultur in zmanjševanja površin za pridobivanje hrane. Biogoriva delimo na tekoča (biodizel, rastlinsko olje), plinasta (bioplin, bioetanol) in trda (lesna biomasa). Poznamo še druge vrste biogoriv, vendar niso toliko razvita in jih zaradi tega v nalogi nisem podrobneje predstavila. V sklopu diplomske naloge je nakazano tudi, kje v učnih načrtih tehnike in tehnologije v osnovni šoli bi lahko vnesli biogoriva, narejena je PPT predstavitev ter delovni list.
Keywords: Biogoriva, biodizel, bioplin, bioetanol, lesna biomasa, rastlinsko olje, vpliv biogoriv na ljudi in okolje.
Published: 09.03.2011; Views: 5420; Downloads: 778
.pdf Full text (7,82 MB)

6.
SINTEZA PROCESOV PROIZVODNJE BIODIZLA Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
Blaž Goričar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo vsebuje matematični model šestih različnih tehnologij proizvodnje biodizla: homogeno bazično katalizo, homogeno bazično katalizo s predpripravo, homogeno kislinsko katalizo, heterogeno kislinsko katalizo, encimsko katalizo ter superkritični proces. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera proizvodnja biodizla je ekonomsko najbolj ugodna in sprejemljiva. Kot glavno surovino smo odvisno od procesa izbrali ali olje oljne repice ali odpadno rastlinsko olje. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS, kjer smo kot glavni kriterij optimiranja določili maksimiranje letnega dobička proizvodnje. Pomembna rezultata pri vsakem procesu sta bila še investicija procesa ter strošek na liter biodizla. Osnovna kapaciteta proizvodnje biodzila je znašala 8 500 ton na leto. Zaradi nihanja cen olja in biodizla na tržišču smo izvedli občutljivostno analizo, kjer smo opazovali vpliv spremembe cene biodizla in olja na letni dobiček. Prav tako smo analizirali vpliv povečanja kapacitete na letni dobiček. Določili smo prag donosnosti, kjer postane vsaka proizvodnja dobičkonosna. Rezultati kažejo, da so vsi procesi proizvodnje biodizla močno odvisni od cene surovin, ki predstavljajo skoraj 90% vseh stroškov. Pri procesih, kjer smo kot surovino lahko izbrali cenejše odpadno rastlinsko olje, smo dobili večji letni dobiček in manjši strošek na liter biodizla. Še posebej dobro se je izkazala heterogena kislinska kataliza. Ugotovili smo, da encimska kataliza ni ekonomsko sprejemljiva zaradi visoke cene encimov. Homogena bazična kataliza, ki je najpogosteje uporabljena v industriji, se je izkazala za dobičkonosno pri dovolj veliki kapaciteti proizvodnje.
Keywords: biodizel, transesterifikacija, esterifikacija, olje oljne repice, odpadno rastlinsko olje, letni dobiček.
Published: 11.09.2012; Views: 1973; Downloads: 236
.pdf Full text (3,81 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica