Search the digital library catalog

Abstract: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Keywords: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1223; Downloads: 124
Full text (1,84 MB)

Abstract: Tema diplomske naloge je izgradnja in testiranje visoko učinkovite kombinirane male čistilne naprave, umeščene v občutljivo okolje. S kombinacijo in povezavo različnih načinov čiščenja želimo doseči visoko učinkovito čiščenje z malo porabljene energije. Problem je doseči takšne minimalne koncentracije škodljivih snovi v izpustu, da ne bo nikakršnih posledic za živelj na vplivnem območju male čistilne naprave. Rešitev smo videli v sinergiji različnih metod in tehnik čiščenja, kot so fizikalno, kemijsko in biološko čiščenje v sekvenčnih bioloških reaktorjih, ter s pomočjo biološko-kemijskih procesov, ki potekajo v rastlinski čistilni napravi. Za opredeljeni problem smo skušali najti optimalno rešitev. Rezultat naloge je projektirana, izgrajena in testirana kombinirana mala čistilna naprava na področju razpršene poselitve, kjer ni mogoč priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Prenovili smo obstoječo greznico, dodali rastlinski del in dobili spodbudne rezultate. Ti lahko pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj malih čistilnih naprav in ponovno uporabo prečiščene vode.
Keywords: Mala čistilna naprava, Sekvenčni biološki reaktor, Rastlinska čistilna naprava, Razpršena poselitev
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2231; Downloads: 186
Full text (2,37 MB)

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstaviti možnost združevanja zelene stene in principov rastlinske čistilne naprave, v čistilno napravo za sivo vodo. V delu so predstavljeni pozitivni vplivi zelenih sten, kot tudi rastlinskih čistilnih naprav. Z možnostjo združevanja teh dveh, bi lahko takšne sisteme umeščali v urbano okolje, kjer bi zmanjšali porabo pitne vode za splakovanje in omogočili čiščenje ter ponovno uporabo odpadne vode. Z ugodnimi vplivi zelenih sten, pa bi pozitivno vplivali na okolje in ljudi.
Keywords: rastlinska čistilna naprava, zelena stena, čiščenje odpadne vode, siva voda
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 2461; Downloads: 187
Full text (3,12 MB)

Abstract: Ljudje se vedno bolj zavedamo, da sta skrb za naravo in okolje pomembni. Vedno več je govora o varčevanju energije, uporabi alternativnih virov, o zdravem načinu življenja, recikliranju predmetov in tudi vode. In prav skrb za vodo, da bi jo po uporabi lahko ponovno uporabili, smo se odločili, da raziščemo malo več o rastlinskih čistilnih napravah. Tema je še kako aktualna, saj je Slovenija leta 2005 sprejela operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih voda. Program pravi, da je potrebno do leta 2017, urediti odtok vseh komunalnih vod v čistilne naprave. Ena izmed možnost je tudi rastlinska čistilna naprava. V projektni nalogi se bomo osredotočili na delovanje rastlinske čistilne naprave, se pravi na njene značilnosti oz. lastnosti ter katere so njene prednosti in slabosti. Potlej bomo opredelili, katera dovoljenja potrebujemo pred začetkom gradnje čistilne naprave, katere zakone in predpise je potrebno pri tem upoštevati in kakšni so pogoji oz. zahteve ter katere dokumente potrebujemo, da lahko sploh pričnemo z izgradnjo. Drugi del naloge zajema izvedbo vrednostne analize za ugotavljanje najprimernejše, ekonomične ter okolju prijazne male biološke čistilne naprave. Primerjavo smo naredili med rastlinsko čistilno napravo in dvema drugima biološkima čistilnima napravama.
Keywords: gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo, zakonodaja, varstvo okolja, rastlinska čistilna naprava, mala komunalna čistilna naprava, kanalizacija, vrednostna analiza
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 2111; Downloads: 744
Full text (2,23 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala naravno in družbeno geografske značilnosti Občine Dobrna. V občini prevladujejo razpršena naselja, kjer se soočajo s problemom odpadnih voda. Eden izmed možnosti čiščenja odpadne vode je tudi rastlinska čistilna naprava (RČN), ki je najbolj enostavni in ekonomsko sprejemljiv način čiščenja odpadnih voda za razpršena naselja. Z diplomskim delom sem želela ugotoviti, kakšen odnos imajo prebivalci Občine Dobrna do čiščenja odpadne vode z RČN in kako dobro jo poznajo. V sklopu terenskega dela sem izvedla anketo, s katero sem pridobila ugotovitve, v kolikšni meri ljudje poznajo RČN in kakšen je njihov odnos v zvezi z njo. Pridobljene rezultate sem dodatno podkrepila z izvedbo intervjuja z županom Občine Dobrna Martinom Brecljem. Tako sem pridobila globlji vpogled v obravnavano problematiko diplomskega dela. Z diplomskim delom sem ugotovila, da prebivalci Dobrne RČN slabo poznajo, saj je le 28 % anketirancev slišalo zanjo. Ti so za RČN izvedeli preko medijev, na delovnem mestu, preko prijateljev, nekateri pa so si RČN že ogledali na samem terenu. Prečiščeno vodo z RČN bi 88,8 % uporabilo za zalivanje; 64,5 % za sanitarije; 60,7 % za pranje in 50,5 % za gašenje. Za pitje bi jo uporabilo 3,7 %. Sicer pa prebivalci Dobrne ne poznajo temeljnih značilnosti RČN. V največji meri poznajo lastnost, da ni odvisna od električne energije (22,7 %). Kljub slabemu poznavanju RČN je anketa pokazala, da imajo prebivalci Dobrne do RČN pozitivni odnos, saj so izrazili pozitivno mnenje v zvezi z njo.
Keywords: Občina Dobrna, odpadne vode, rastlinska čistilna naprava, trajnostni razvoj, učni načrt.
Published in DKUM: 13.04.2012; Views: 2620; Downloads: 277
Full text (2,52 MB)