| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 23 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
Radikalizacija mladih v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Marolt, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teroristični napadi v številnih evropskih državah v zadnjih nekaj letih so rezultati povečanega novačenja otrok in mladih v ekstremistična gibanja. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). V diplomski nalogi smo pojasnili pojme radikalizacije ter se osredotočili na proces islamske radikalizacije in na pojme, ki so povezani s tem procesom. Zanimivo je, da so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani. Poiskali in pojasnili smo tako čustvene kot tudi družbene vzroke za radikalizacijo, preučili smo načine, na katere se posamezniki radikalizirajo, prav tako smo podrobneje razčlenili tudi faze radikalizacije. Vsaka faza je edinstvena in ima določene značilnosti, vsak posameznik, ki začne s procesom radikalizacije, ne gre nujno čez vse faze, tisti, ki pa zaključi s celotnim procesom, bo najverjetneje vključen v načrtovanje ali celo izvedbo terorističnega napada. Na koncu smo se posvetili načinom preprečevanja radikalizacije mladih in podrobneje opisali nekatere evropske programe, ki se ukvarjajo z njimi. Zelo je pomembno, da se radikalno usmerjeno mladino usmeri na pravo pot. V diplomski nalogi smo analizirali naslednje teze: »Procesom radikalizacije so bolj podvrženi mladi. Radikalizacija mladih je kompleksen proces, ki vodi v nasilje in ekstremistična dejanja. Radikalizacija je oblika pred-terorističnega dejanja, ki ga je treba zatreti z intenzivnim nadzorom v družbi.« Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo, in sicer s študijo domače in tuje literature ter že opravljenih raziskav strokovnjakov s tega področja. Izvedli smo anketo med naključnimi posamezniki. Naš cilj pa je bil, da s pomočjo ankete ugotovimo seznanjenost ljudi s pojavom radikalizacije med mladimi in njihovo mnenje, ali lahko radikalizacija vodi v nasilna dejanja in kasneje tudi do ekstremizma.
Keywords: islam, ekstemizem, radikalizacija, terorizem, mladi, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 2663; Downloads: 367
.pdf Full text (597,91 KB)

22.
DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU
Peter Januš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot »Bog z nami in med nami« (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razme in zmanjšanju radikalizacije – ravno nasprotno – predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
Keywords: religija, monoteizem in nasilje, razodetje, islam, katolištvo, rimskokatoliška cerkev, religija in nasilje, radikalizacija religije, dejavniki politične radikalizacije.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1604; Downloads: 129
.pdf Full text (1,66 MB)

23.
SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVE
Mojca Gomboc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Keywords: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1982; Downloads: 249
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica