| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan Mihelič, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Keywords: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1383; Downloads: 66
URL Link to full text
This document has many files! More...

12.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Keywords: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1150; Downloads: 61
URL Link to full text
This document has many files! More...

13.
Medijsko poročanje o radikalizaciji in policijski dejavnosti v Sloveniji : magistrsko delo
Sedita Ćatić Tasev, 2020, master's thesis

Abstract: V današnjem času smo priča številnim radikaliziranim dejanjem ter njihovim razsežnim posledicam. Danes sta radikalizacija in terorizem med najbolj perečimi problemi, kar predstavlja tudi težavo pri varnostnih ukrepih in preprečevanju takšne oblike terorja. Pred mednarodnim terorizmom ni varna več nobena država. Danes je tako rekoč vsakdo v nevarnosti, da postane žrtev ugrabitve ali bombnega napada teroristov. Učinkovitost terorizma pa narašča s sodobnim razvojem orožja (visoko eksplozivna sredstva,jedrsko, biološko, kemično orožje), ki omogoča majhnim skupinam ljudi, da povzročijo veliko materialne škode. Kar teroristom dodatno omogoča hitro širjenje strahu, pa je razvoj medijev in informacijske tehnologije. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, kar je tudi razlog, zakaj še vedno nimamo natančne definicije tega pojma. V magistrski nalogi smo pojasnili pojem radikalizacije ter pojme, povezane s radikalizacijo. Prikazali in pojasnili smo tako čustvene kot tudi družbene vzroke za radikalizacijo, ter preučili njene faze. V središče naloge smo postavili medijsko poročanje o radikalizaciji, na osnovi analize novinarskih prispevkov v revijah Mladina in Reporter smo iskali razlike v njunem poročanju o radikalizaciji. Na kratko smo predstavili projekte namenjene preprečevanju radikalizacije. Medijsko poročanje ima namreč pomemben vpliv. Radikalne skupine želijo poudariti svoje težnje in dokazati gledalcem, da je sprememba mogoča. To dosežejo s pomočjo medijev, ki jih privabijo z nasiljem. Mediji velikokrat predstavijo le najbolj spektakularne dogodke, saj medijski prostor deluje po principu iskanja škandalov. Spektakularni dogodki pa v veliki meri zameglijo celotnost zgodbe (Tepina, 2010).
Keywords: radikalizacija, terorizem, policijska dejavnost, mediji, medijsko poročanje, magistrska dela
Published in DKUM: 16.03.2020; Views: 988; Downloads: 126
.pdf Full text (912,92 KB)

14.
Zbornik povzetkov : 20. Dnevi varstvoslovja, Dolenjske Toplice, 11. in 12. junij 2019
2019, other monographs and other completed works

Abstract: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Keywords: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1572; Downloads: 666
.pdf Full text (2,49 MB)
This document has many files! More...

15.
Pristopi obveščevalnih služb pri odkrivanju radikalizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jernej Novak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Radikalizacija je nejasno opredeljena skozi varnostne, družboslovne in pravne znanosti. Je vseprisoten pojav, ki potencialno ogroža družbeno-pravni red. Zaradi njenih posledic je prevencija le-te smiselna za ohranjanje suverenosti varnih držav. Obveščevalne službe so zaradi tajnosti, analitičnih kapacitet, operativnih zmožnosti in posebnih metod dela, zelo primeren instrument v boju proti radikalizaciji. Kljub temu je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija še vedno močno omejena pri obravnavi radikalizacije, kajti zakonsko jo veže element tujine, ki omejuje delo na področju notranje varnosti. Zaradi izkušenj iz časov, ko je bila v Sloveniji totalitarna državna ureditev in je delovala politična policija, ima razprava o delu obveščevalnih služb na notranjepolitičnem področju že vnaprej negativno konotacijo. Toda, če želimo ohranjanti blaginjo, mir in varnost, je neizvajanje preventivnih varnostnih programov izpuščena priložnost za preprečitev padca varnostnih standardov, porasta družbenih trenj in ne nazadnje tudi človeških žrtev.
Keywords: diplomske naloge, radikalizacija, obveščevalno-varnostne službe, prevencija
Published in DKUM: 04.10.2019; Views: 1087; Downloads: 101
.pdf Full text (1,36 MB)

16.
Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki : magistrsko delo
Sanel Avdić, 2019, master's thesis

Abstract: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela
Published in DKUM: 17.05.2019; Views: 1842; Downloads: 191
.pdf Full text (1,22 MB)

17.
Deradikalizacija in probacija v sodobnih družbah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Černigoj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse pogosteje srečujemo s problemom radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem. Kot protiutež omenjenim problemom so strokovnjaki in akademiki pričeli z razvijanjem različnih protiukrepov, kot sta odvrnitev in deradikalizacija. Pri odvrnitvi gre za proces spreminjanja vedenja, v smislu odvrnitve posameznika od uporabe nasilja za dosego svojih ciljev. Pri deradikalizaciji pa gre za še bolj zahteven proces miselnih sprememb, sprememb posameznikovega sistema prepričanj in sistema vrednot, zavrnitev ekstremnih ideologij in hkrati za sprejemanje novih, družbeno sprejemljivih vrednot (Bertram, 2015). Z »neterorističnega« vidika je proces odvrnitve videti kot pomembnejši dejavnik od deradikalizacije. Nekateri so mnenja, da je posameznikovo vedenje tisto, ki zavrača uporabo nasilja za dosego nekih ciljev. Pa vendar, če posameznik ne gre skozi proces deradikalizacije, ni zagotovila, da je ob spremembi vedenja spremenil tudi svoja prepričanja in stališča. Če oseba teh ne spremni, je tveganje za ponovno radikalno, nasilno dejanje toliko večje (Striegher, 2013). Gre torej za izjemno kompleksna procesa, ki zahtevata večdeležniški, multiagencijski pristop, tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij. Med pomembnejšimi akterji je tudi probacija, ki odigra pomembno vlogo predvsem v pripravi (še ne) deradikaliziranega posameznika nazaj v lokalno okolje po prestani kazni. Probacijsko in zaporsko okolje bi morali vse svoje znanje, mehanizme in ideje usmeriti v preprečevanje radikalizacije znotraj zaporov ter v uspešno izvedbo rehabilitacije, resocializacije in na koncu tudi reintegracije.
Keywords: diplomske naloge, radikalizacija, deradikalizacija, odvrnitev, probacija
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1657; Downloads: 244
.pdf Full text (1,18 MB)

18.
Migranti v Sloveniji in radikalizacija - analiza medijskega poročanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ivan Kožul, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Begunska kriza je bila v preteklih letih osrednja tema v medijih. Kadar govorimo o medijih so zelo pomembni in ključni v vsaki družbi. Predvsem zato ker spodbujajo svobodo mnenja in izražanja. Dobro obveščene družbe ni brez svobode izražanja medijev. Mediji so bili ključni element in subjekt pri samem prikazovanju in predstavitvi migrantov širši javnosti. Pri tem je potrebno izpostaviti ključne izraze kot so diskriminacija, rasizem, predsodki, sovražni govor in drugi, katere smo lahko zasledili v samih prispevkih novinarjev. Mediji imajo pomembno vlogo pri predstavitvi celotne slike širši javnosti, saj soustvarjajo mnenje javnosti. V samem poročanju pa je potrebno izpostaviti tudi prikazovanje migrantov, kot storilce kaznivih dejanj, kjer migrante enačijo tudi s teroristi. V tem primeru lahko omenimo izpostavljenost ekstremistični propagandi in radikalizaciji na socialnih omrežjih. Predvsem zato je potrebno veliko pozornost nameniti medijskemu poročanju, saj so se mediji razširili tudi na socialna omrežja.
Keywords: diplomske naloge, migranti, begunci, ilegalni migranti, mediji, diskriminacija, rasizem, radikalizacija, Slovenija, poročanje medijev, begunska kriza
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1866; Downloads: 310
.pdf Full text (1,08 MB)

19.
Teroristi samotarji - analiza primera Erica Roberta Rudolpha : magistrsko delo
Tina Kurent, 2018, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo. Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve. Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Keywords: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1286; Downloads: 110
.pdf Full text (1,15 MB)

20.
Načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Barbara Kokalj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija dandanes niso več dejanja, ki se pojavljajo in obstajajo le na Bližnjem vzhodu, stran od nas Evropejcev, temveč se tudi Evropa v zadnjem času že skoraj vsakodnevno srečuje z naštetimi problemi. Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija so problemi, s katerimi se srečujemo zaradi političnih in verskih trenj, ogroženosti in revščine ter drugačnih idealov. Vsi ti našteti dejavniki in še mnogi drugi so razlog za problem nastajanja ter posledično tudi razvoja ekstremizma do tega, da pripelje do nasilnega ekstremizma, ki lahko povzroči ogroženost države in življenja. Ekstremizem nima točno določene definicije, zato smo v delu uporabili več njegovih definicij in razlaganj. Poenostavljena definicija ekstremizma je, da je ekstremizem družbeni pojav. Na razvoj ekstremizma vplivajo politika, ideologija, versko nestrinjanje, politično nestrinjanje, etnocentrizem, revščina ter še mnogi drugi dejavniki, ki nastajajo zaradi trenutnih razmer. (Sotlar, 2015) Mladi prebivalci v Sloveniji so sicer seznanjeni z ekstremizmom in bi ga prepoznali, če bi ga opazili na ulicah, niso pa seznanjeni s tem, kaj vse spada pod ekstremizem. Zaradi problema ekstremizma, njegove širitve tudi v Slovenijo, in njegovih dejavnikov, smo se odločili, da naredimo raziskavo na temo mladih in njihovega mnenja o ekstremizmu. Želeli smo poizvedeti, od kod prihaja znanje mladih o ekstremizmu, katere vrste ekstremizma mladi poznajo in bi prepoznali, njihovo znanje o radikalizaciji in preprečevanju le-te. Večina mladih, ki so sodelovali pri vprašalniku, se je z ekstremizmom seznanila preko medijev. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, koliko so mladi seznanjeni z ekstremizmom ter najbolj primernimi načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije.
Keywords: esktremizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, terorizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1891; Downloads: 321
.pdf Full text (1,52 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica