Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Keywords: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1383; Downloads: 66
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V današnjem času smo priča številnim radikaliziranim dejanjem ter njihovim razsežnim posledicam. Danes sta radikalizacija in terorizem med najbolj perečimi problemi, kar predstavlja tudi težavo pri varnostnih ukrepih in preprečevanju takšne oblike terorja. Pred mednarodnim terorizmom ni varna več nobena država. Danes je tako rekoč vsakdo v nevarnosti, da postane žrtev ugrabitve ali bombnega napada teroristov. Učinkovitost terorizma pa narašča s sodobnim razvojem orožja (visoko eksplozivna sredstva,jedrsko, biološko, kemično orožje), ki omogoča majhnim skupinam ljudi, da povzročijo veliko materialne škode. Kar teroristom dodatno omogoča hitro širjenje strahu, pa je razvoj medijev in informacijske tehnologije. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, kar je tudi razlog, zakaj še vedno nimamo natančne definicije tega pojma. V magistrski nalogi smo pojasnili pojem radikalizacije ter pojme, povezane s radikalizacijo. Prikazali in pojasnili smo tako čustvene kot tudi družbene vzroke za radikalizacijo, ter preučili njene faze. V središče naloge smo postavili medijsko poročanje o radikalizaciji, na osnovi analize novinarskih prispevkov v revijah Mladina in Reporter smo iskali razlike v njunem poročanju o radikalizaciji. Na kratko smo predstavili projekte namenjene preprečevanju radikalizacije. Medijsko poročanje ima namreč pomemben vpliv. Radikalne skupine želijo poudariti svoje težnje in dokazati gledalcem, da je sprememba mogoča. To dosežejo s pomočjo medijev, ki jih privabijo z nasiljem. Mediji velikokrat predstavijo le najbolj spektakularne dogodke, saj medijski prostor deluje po principu iskanja škandalov. Spektakularni dogodki pa v veliki meri zameglijo celotnost zgodbe (Tepina, 2010).
Keywords: radikalizacija, terorizem, policijska dejavnost, mediji, medijsko poročanje, magistrska dela
Published in DKUM: 16.03.2020; Views: 988; Downloads: 126
Full text (912,92 KB)

Abstract: Radikalizacija je nejasno opredeljena skozi varnostne, družboslovne in pravne znanosti. Je vseprisoten pojav, ki potencialno ogroža družbeno-pravni red. Zaradi njenih posledic je prevencija le-te smiselna za ohranjanje suverenosti varnih držav. Obveščevalne službe so zaradi tajnosti, analitičnih kapacitet, operativnih zmožnosti in posebnih metod dela, zelo primeren instrument v boju proti radikalizaciji. Kljub temu je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija še vedno močno omejena pri obravnavi radikalizacije, kajti zakonsko jo veže element tujine, ki omejuje delo na področju notranje varnosti. Zaradi izkušenj iz časov, ko je bila v Sloveniji totalitarna državna ureditev in je delovala politična policija, ima razprava o delu obveščevalnih služb na notranjepolitičnem področju že vnaprej negativno konotacijo. Toda, če želimo ohranjanti blaginjo, mir in varnost, je neizvajanje preventivnih varnostnih programov izpuščena priložnost za preprečitev padca varnostnih standardov, porasta družbenih trenj in ne nazadnje tudi človeških žrtev.
Keywords: diplomske naloge, radikalizacija, obveščevalno-varnostne službe, prevencija
Published in DKUM: 04.10.2019; Views: 1087; Downloads: 101
Full text (1,36 MB)

Abstract: V zadnjem času se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse pogosteje srečujemo s problemom radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem. Kot protiutež omenjenim problemom so strokovnjaki in akademiki pričeli z razvijanjem različnih protiukrepov, kot sta odvrnitev in deradikalizacija. Pri odvrnitvi gre za proces spreminjanja vedenja, v smislu odvrnitve posameznika od uporabe nasilja za dosego svojih ciljev. Pri deradikalizaciji pa gre za še bolj zahteven proces miselnih sprememb, sprememb posameznikovega sistema prepričanj in sistema vrednot, zavrnitev ekstremnih ideologij in hkrati za sprejemanje novih, družbeno sprejemljivih vrednot (Bertram, 2015). Z »neterorističnega« vidika je proces odvrnitve videti kot pomembnejši dejavnik od deradikalizacije. Nekateri so mnenja, da je posameznikovo vedenje tisto, ki zavrača uporabo nasilja za dosego nekih ciljev. Pa vendar, če posameznik ne gre skozi proces deradikalizacije, ni zagotovila, da je ob spremembi vedenja spremenil tudi svoja prepričanja in stališča. Če oseba teh ne spremni, je tveganje za ponovno radikalno, nasilno dejanje toliko večje (Striegher, 2013). Gre torej za izjemno kompleksna procesa, ki zahtevata večdeležniški, multiagencijski pristop, tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij. Med pomembnejšimi akterji je tudi probacija, ki odigra pomembno vlogo predvsem v pripravi (še ne) deradikaliziranega posameznika nazaj v lokalno okolje po prestani kazni. Probacijsko in zaporsko okolje bi morali vse svoje znanje, mehanizme in ideje usmeriti v preprečevanje radikalizacije znotraj zaporov ter v uspešno izvedbo rehabilitacije, resocializacije in na koncu tudi reintegracije.
Keywords: diplomske naloge, radikalizacija, deradikalizacija, odvrnitev, probacija
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1657; Downloads: 244
Full text (1,18 MB)

Abstract: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo. Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve. Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Keywords: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1286; Downloads: 110
Full text (1,15 MB)