Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika. Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Keywords: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 203; Downloads: 34
Full text (3,80 MB)

Abstract: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Keywords: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 262; Downloads: 5
Link to full text

Abstract: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Keywords: slovenščina, angleščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, raba jezika, zvrstnost jezika
Published in DKUM: 31.05.2017; Views: 1214; Downloads: 80
Full text (300,29 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 2077; Downloads: 263
Full text (1,94 MB)

Abstract: Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.
Keywords: Goričko, besedišče, narečni izrazi, izposojenke, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, pomurski madžarski jezik
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1461; Downloads: 110
Full text (6,79 MB)