| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Raba habitatov gnezdečih parov črne štorklje (Ciconia nigra) ob reki Muri
Sarah Robič, 2015, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2013 in 2014 smo na območju reke Mure v Sloveniji raziskovali rabo habitatov črne štorklje, ki je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 SI5000010 Mura. Raziskavo smo izvedli z opazovanjem črnih štorkelj pri prehranjevanju, kjer smo si pomagali z avtomatskimi kamerami, in z namestitvijo sledilne naprave odraslemu osebku. Zbrali smo 90 opazovanj črne štorklje – 43 je bilo opazovanj s strani ornitologov, 47 opazovanj so zabeležile avtomatske kamere. Med temi opazovanji smo na 10 lokacijah črno štorkljo opazovali pri prehranjevanju. Najpogosteje se je prehranjevala v gozdnem potoku (30 %) in na poplavnem travniku (30 %), sledila je reka (10 %), gramoznica (10 %), mlaka (10 %) in mrtvica (10 %). Globina vode na 10 lokacijah prehranjevališč je bila največkrat do 30 cm (50 %), sledila je globina, nižja od 30 cm (38 %) in štorklji do pasu (12 %). 5.6.2014 smo ujeli odraslo črno štorkljo in ji namestili GPS/GSM sledilno napravo. Poimenovali smo jo Franček. Franček je gnezdil v Slovenskih goricah in speljal 4 mladiče. V obdobju gnezdenja smo zbrali 1880 lokacij Frančka, sledilna naprava je zajemala lokacije Frančka s frekvenco 2-37 na dan. Frančkove lokacije niso bile porazdeljene naključno, temveč so izkazovale izrazit nenaključen vzorec pojavljanja. Povprečna površina dnevnega domačega okoliša je bila 3389 ha. Skupni domači okoliš, izrisan z lokacijami iz Slovenije, je bil velik 754,69 km2. Največja gostota domačih okolišev je bila ob reki Muri med naselji Bunčani, Hrastje Mota in Radenci ter severno od Mure vzdolž teh vasi. Dalje je bila največja gostota domačih okolišev med Staro Novo vasjo in Iljaševci ter pri Moti. Oddaljenost od gnezda do prehranjevališč smo preučevali v različnih starostnih obdobjih mladičev. Največje povprečje razdalje so bile v tretjem starostnem obdobju od 14.7. do 13.8. (9861 km) in najnižje v prvem starostnem obdobju od 6.6. – 21.6. 2014 (3751 km). Med zbranimi lokacijami s sledilno napravo smo prepoznali 301 verjeten prehranjevalni habitat. Najpogostejši tip verjetnega prehranjevalnega habitata so bile mrtvice (43 %), reke in rečni rokavi (20 %) in potoki (17 %). Večina (85 %) verjetnih prehranjevalnih habitatov, ki so bila vodna telesa, je bila globokih manj kot 30 cm, prevladovala je zasenčenost 20-60 %. Ekološka niša črne štorklje je bila zelo ozka. Kot najpomembnejša faktorja, ki marginalizirata njeno ekološko nišo ob Muri, sta twi (tophographic wet index) in tip habitata. Na osnovi zbranih rezultatov zaključujemo, da črna štorklja med gnezdenjem pretežno rabi in izbira cel spekter zelo različnih mrtvic in rečnih rokavov. Glede na razsežnost domačega okoliša črne štorklje med gnezdenjem in kompleksnost njenega preferenčnega prehranjevalnega habitata dalje zaključujemo, da le-tega omogoča ohranjena naravna rečna dinamika na velikih površinah.
Keywords: Črna štorklja, Cicionia nigra, reka Mura, raba habitatov, domači okoliš, verjetni prehranjevalni habitat, ekološka niša, naravovarstvene smernice
Published: 07.10.2015; Views: 1100; Downloads: 58
.pdf Full text (5,86 MB)

2.
Populacijska dinamika in raba habitatov pribe (Vanellus vanellus) na Dravskem in Ptujskem polju
Eva Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Populacije pribe v Evropi so zaradi slabega gnezditvenega uspeha v zadnjih desetletjih doživele velik upad številčnosti. Da bi ugotovili velikost in dinamiko populacije pribe na Dravskem in Ptujskem polju ter pojasnili rabo habitatov smo med leti 2016 in 2018 izvedli raziskavo. Na štirih manjših območjih smo pozimi popisali vegetacijo njivskih površin z namenom analize učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe. V letih 2016, 2017 in 2018 smo popisali 148, 130 in 117 parov prib in izračunali zmeren upad populacije. Večino osebkov smo popisali na golih njivah in njivah z mladim pridelkom, kar je bilo pričakovano, saj pribe preferirajo habitate z nizko vegetacijo ali brez, kjer imajo nemoten pregled nad okolico. Z analizo podatkov o kulturnih rastlinah smo ugotovili preferenco do območij s koruznimi njivami, ki so v času gnezdenja pretežno gole površine. Na podlagi zimskih popisov ozelenitve njiv za ugotovitev učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe sklepamo, da pribam zelo verjetno ustreza mozaik golih površin za gnezdenje in ozelenjenih površin za prehranjevanje in vzrejo mladičev. Na Dravsko-Ptujskem polju gnezdi med 12 in 21 % nacionalne populacije, kar ga uvršča med eno izmed najpomembnejših območij za pribo v Sloveniji. Za varstvo pribe v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil predlagamo časovno omejitev kmetijskih operacij v kombinaciji z vzpostavitvijo primernih prehranjevalnih habitatov. Za maksimalno učinkovito varstvo predlagamo prioritetno izvajanje ukrepa na tradicionalnih gnezditvenih območjih.
Keywords: priba, populacijska dinamika, raba habitatov, kmetijska krajina
Published: 30.08.2019; Views: 223; Downloads: 25
.pdf Full text (5,09 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica