Search the digital library catalog

Abstract: Mednarodni standard računovodskega poročanja 8 (MSRP 8) – Poročanje o odsekih obravnava poročanje v računovodskih poročilih podjetja o posameznih odsekih poslovanja podjetja. Ta razkritja omogočajo boljše razumevanje, kako posamezni deli podjetja prispevajo k finančni uspešnosti in katera tveganja ali priložnosti obstajajo znotraj vsakega odseka podjetja. Poročanje o odsekih je tako ključno za vodstvene odločitve, strateško planiranje ter zagotavljanje preglednosti in jasnosti računovodskih informacij za zunanje deležnike, kot so vlagatelji, analitiki in regulatorji. Na področju Slovenije smo izvedli raziskavo o razkrivanju informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Raziskava se je osredotočila na kotirajoča podjetja na Ljubljanski borzi, finančne institucije in druga izbrana velika slovenska podjetja, vse za leti 2021 in 2022. Namen raziskave je bil ugotoviti prakso razkrivanja informacij o odsekih glede na MSRP 8. Izsledki raziskave kažejo, da je več poročanja o odsekih zaznano le pri kotirajočih podjetjih v Sloveniji. Kotirajoča podjetja so sicer skladno z MSRP 8 zavezana k razkrivanju informacij o odsekih, za razliko od finančnih institucij in drugih največjih slovenskih podjetij, kjer prostovoljno razkrivanje informacij o odsekih ni razširjeno. Nadalje, stopnje razkrivanja informacij o odsekih v skladu s posameznimi zahtevami iz MSRP 8 so nizke v vseh proučevanih podvzorcih. V proučevanih podvzorcih je ugotovljeno, da razkritja po MSRP 8, ki so vezana na splošne informacije, prikaz izkaza poslovnega izida, sredstev, obveznosti, prihodkov od zunanjih odjemalcev in informacije o geografskih območjih, dosegajo višjo razkritost od srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Medtem ko druga razkritja po MSRP 8, ki so povezana z dodatnimi meritvami, vključenimi v poslovni izid, ne dosegajo srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Nekatere informacije o odsekih, ki bi naj bile razkrite, pa v vseh proučevanih podvzorcih pri podjetjih niso bile razkrite. Proučili smo tudi vpliv različnih možnih dejavnikov (velikost podjetja, poslovni rezultat, pripadnost skupini, zadolženost, dobičkonosnost in izvedba revizije s strani ene izmed 'Big 4' revizijskih podjetij) na razkrivanje informacij o odsekih pri kotirajočih podjetjih. Rezultati regresijske analize ne pokažejo povezave med neodvisnimi spremenljivkami in razkrivanjem informacij o odsekih. Proučevani dejavniki zato ne vplivajo (pomembno) na razkrivanje informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Tako ni od teh dejavnikov odvisno, ali proučevana podjetja poročajo o odsekih v skladu z zahtevami MSRP 8 bodisi v celoti bodisi delno bodisi pa ne razkrivajo informacij o odsekih. Za boljše razumevanje ter poznavanje prakse razkrivanja informacij o odsekih pa bi bilo koristno izvesti nadaljnje raziskave na področju, in sicer na čim večjem vzorcu podatkov poročajočih podjetij iz Slovenije, pa tudi pri pripravljalcih razkritij o odsekih in drugih uporabnikih razkritij o odsekih.
Keywords: Mednarodni računovodski standardi poročanja (MSRP), MSRP 8 – Poslovni odseki, letno poročilo, poročanje o odsekih, računovodska razkritja, Slovenija
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 57; Downloads: 10
Full text (8,33 MB)

Abstract: V diplomski nalogi sem podrobneje analizirala obliko in vsebino računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Opredelila sem tudi obliko in vsebino računovodskih izkazov, ki jih določata Uredba 2013/34/EU in Zakon o gospodarskih družbah ter kakšna mora biti oblika računovodskih izkazov v letnih in zaključnih poročilih, ki se oddajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pri praktičnem delu diplomske naloge sem izbrala 50 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje svojih računovodskih izkazov uporabljajo Slovenske računovodske standarde, in 25 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje računovodskih izkazov uporabljajo Mednarodne standarde računovodskega poročanja. Pri analizi izkazov teh podjetij sem ugotavljala, kakšne so razlike in podobnosti pri posameznih izkazih. Analizirala sem razlike pri poimenovanju izkazov in posameznih postavk, katero različico izkaza poslovnega izida in denarnih tokov uporabljajo podjetja ter vrstni red postavk v izkazih in njihovo označevanje. Primerjavo sem delala tako med podjetji, ki uporabljajo enake standarde, kot tudi med podjetji, ki uporabljajo različne računovodske standarde. Predpostavljala sem, da podjetja, ki uporabljajo Mednarodne računovodske standarde poročanja, kjer oblika računovodskih izkazov ni točno določena, ravnajo v veliki meri po Slovenskih računovodskih standardih. Vzrok za to je potrebna oddaja računovodskih izkazov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer je določena shema za sestavo teh izkazov. Podjetja, ki uporabljajo MSRP, se približajo obliki in vsebini določeni v SRS, da jim ni potrebno spreminjati celotnih izkazov zaradi predložitve poročil na AJPES. Uresničila se je tudi predpostavka, da so vsi izkazi podjetij v vzorcu pripravljeni v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi.
Keywords: Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, temeljni računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov .
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 634; Downloads: 147
Full text (2,83 MB)

Abstract: V delu diplomskega seminarja so predstavljene kriptovalute vse od njihovega začetka v letu 2008. V literaturi najdemo tudi različne opredelitve kriptovalut. Te so si različne, glede na namen, za kaj se kriptovaluta uporablja in s katerega vidika gledamo nanjo. Kriptovalute temeljijo na tako imenovani blockchain tehnologiji, kjer gre za potrjevanje blokov, ki imajo zelo kompleksen algoritem. Vse delo potrjevanja blokov pa opravijo rudarji. Rudarjenje pa poteka prek računalnikov in posebne programske opreme. Pri tehnologiji blockchain ni nobenega posrednika, ki bi dostopal do podatkov. Zato morajo lastniki kriptovalut svoje kriptovalute zaščititi. Najbolj varno je, da jih shranjujejo v tako imenovanih virtualnih denarnicah, svoje naprave pa imajo zaklenjene s geslom. Če geslo za vstop pozabijo, ne morejo več uporabljati oziroma dostopati do svojih kriptovalut, saj ni nobenega posrednika, ki bi jim povrnil dostop ali spremenil geslo. Po svetu ni enotne pravne razlage, v nekaj državah pa je uporaba oziroma poslovanje s kriptovaluto celo zakonsko prepovedano. Tudi glede davčnega vidika nimamo enakih zakonov z drugimi državami. Glede obdavčitve je zelo pomembno, komu odmerjamo davek. Lahko je to fizična oseba, fizična oseba z dejavnostjo ali pa pravna oseba. Davek na kriptovalute v Sloveniji določa več zakonov. Fizične osebe se obravnavajo po Zakonu o dohodnini, pravne osebe pa po Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. Omemba kriptovalut je tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o davčnem potrjevanju računov in v Zakonu o davku na finančne storitve. Predstavljeni so tudi zgledi knjiženja kriptovalut v posameznih primerih. Kriptovalute namreč ne obravnavamo enako, če jo imamo z namenom naložbenja ali z namenom trgovanja. Pri naložbenju umestimo kriptovalute pod neopremetena sredstva, pri trgovanju z njimi in v primerih, ko jih imamo samo za poplačilo dolgov, pa jih umestimo med zaloge.
Keywords: Kriptovalute, računovodstvo, knjiženje, računovodski standardi, zgledi.
Published in DKUM: 16.03.2020; Views: 2253; Downloads: 405
Full text (1,47 MB)

Abstract: V večini primerov predstavljajo opredmetena osnovna sredstva pomemben delež premoženja podjetja in tudi velik del strukture bilance stanja. Zaradi tega revidiranje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja strokovni izziv tako z vidika vrednotenja sredstev, kakor tudi z vidika pravilnosti izkazovanja posameznih sredstev. Po Zakonu o gospodarskih družbah so srednje in velike družbe zavezane k reviziji. V Sloveniji je pri Slovenskem inštitutu za revizijo v register vpisanih 50 revizijskih družb. Večji del revizij v Sloveniji izvedejo tako imenovane revizijske družbe iz »Big Four«, to so Ernst & Young, Pricewaterhousecoppers, KPMG in Deloitte. Zato smo na proučevanem primeru Y analizirali metodologijo revizijske družbe X (eno izmed »Big Four«) pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Zanima nas, ali je metodologija revizijske družbe X zastavljena tako, da ugotovi pomembnejše nepravilnosti, in ali metodologija revizijske družbe X omogoča revizorju izbiro na podlagi strokovne presoje. V delu smo predstavili računovodenje opredmetenih osnovnih sredstev in opredelitev revizije. Predstavili smo tudi metodologijo revizijske družbe X pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Nato smo na primeru proučevanega podjetja Y izvedli revizijske postopke na podlagi metodologije revizijske družbe X ter podali mnenje pooblaščenega revizorja. Delo smo zaključili s sklepom.
Keywords: Opredmetena osnovna sredstva, revidiranje, metodologija revizijske družbe X, Slovenski računovodski standardi, Zakon o gospodarskih družbah, pooblaščen revizor
Published in DKUM: 20.02.2018; Views: 1409; Downloads: 170
Full text (1,40 MB)

Abstract: Poslovna prevara je ena izmed najbolj razširjenih težav v poslovnem svetu. David. S. Baglia (2000, str. 6) se je leta 2000 odločil, da v doktorskem delu razišče, kateri dejavniki imajo največji vpliv na odločitev revizorja pri načrtovanju in izvedbi postopkov za odkrivanje prevare pri poročanju v računovodskih izkazih. Baglia (2000, str. 6) je v svoji raziskavi zajel tudi nekatera odkritja iz preteklih raziskav (Baglia 2000, povzeto po Marwick, str. 6). Da bi raziskali dejavnike, ki imajo vpliv na odločitev revizorja, smo se odločiti, da to storimo z anketnim vprašalnikom oz. dvema. In sicer prvi, ki v uvodnih informacijah nakazuje na nizko tveganje prevare v računovodskih izkazih, in drugi, ki nakazuje na visoko tveganje. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo naslednjih statističnih metod v programu SPSS: t-test za dva neodvisna vzorca, regresija in Pearsonov koeficient. Rezultati so nam pokazali, da obstaja možnost, da spremenljivke: časovni obseg izvedbe revizijskega postopka, izkušenost revizorja in prehodna ocena niso nujen dejavnik pri odkrivanju prevar v računovodskih izkazih. Glede na pridobljene rezultate bi lahko v raziskavo vključili še dodatne dejavnike, ki bi lahko imele vpliv na odločitev revizorja ter v sklopu tega preizkusili še kakšno drugo statistično metodo.
Keywords: revizor, prevara, revizija, računovodski izkazi, mednarodni standardi revidiranja
Published in DKUM: 03.03.2016; Views: 1461; Downloads: 175
Full text (596,78 KB)