Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo raziskuje in primerja etične pritiske, s katerimi se soočajo zaposleni v računovodskih servisih v Sloveniji in Makedoniji. V uvodu je poudarek na pomembnosti etike v računovodskem poklicu, kjer je v ospredju potreba po visokih standardih integritete, natančnosti in zaupnosti pri delu z občutljivimi finančnimi informacijami. Diplomsko delo izpostavlja, da lahko etični pritiski prihajajo iz različnih virov, kot so stranke, uprave podjetij ali sodelavci, ki lahko poskušajo vplivati na izboljšanje finančnega stanja podjetja. Raziskava je zasnovana na kvalitativni in kvantitativni metodologiji, kjer so anketirani računovodje iz Slovenije in Makedonije. Cilj je bil preučiti razlike v etičnih pritiskih med državama in ugotoviti, ali se računovodje v obeh državah soočajo z enakimi pritiski. Diplomsko delo vključuje pregled relevantne literature, opis metodologije raziskave ter analizo rezultatov anket. Glavni izzivi, s katerimi se soočajo računovodje, vključujejo pritiske za zavajajoče računovodsko poročanje, kršenje zaupnosti ter manipulacijo finančnih podatkov. Raziskava ugotavlja, da so etični pritiski prisotni v obeh državah, vendar pa je njihova narava in intenzivnost odvisna od specifičnih okoliščin med Slovenijo in Makedonijo.
Keywords: računovodstvo, etika, etika v računovodstvu, računovodje, etični pritiski, etični kodeksi
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (989,30 KB)

Abstract: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Keywords: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Published in DKUM: 29.11.2023; Views: 563; Downloads: 67
Full text (4,44 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Keywords: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 624; Downloads: 124
Full text (1,10 MB)

Abstract: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Keywords: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Published in DKUM: 15.12.2020; Views: 4533; Downloads: 207
Full text (1,03 MB)

Abstract: V diplomskem projektu sem obravnavala temo kazenska odgovornost računovodij. Pri poslovanju in vodenju podjetij, združb se zaposleni srečujejo z različnimi odgovornostmi. Strokovno etično odgovornost pri računovodjih prepoznamo v odnosu do poklica in dela ter v odnosih do notranjih in zunanjih sodelavcev, do nadrejenih in podrejenih, do javnosti. Vse o strokovno etični odgovornosti je zapisano v Kodeksu poklicne etike računovodij. Kazenska odgovornost se pojavi v primerih, kot so prevare iz naklepa, prevarantsko poročanje. To vrsto odgovornosti obravnava Kazenski zakonik. Kazenska odgovornost se ugotavlja na podlagi ugotovljene krivde. Odškodninsko in disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev obravnavata zakona Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. V diplomskem projektu sem se posvetila še sami organiziranosti računovodske službe. Predstavila sem notranje in zunanje dejavnike organiziranja ter njihova temeljna načela. Obravnavala sem tudi organizacijske strukture, saj te določajo mesto računovodske službe v združbi in delovne naloge zaposlenih.
Keywords: kazenska odgovornost, računovodje, prevare, organiziranje računovodstva, strokovno etična odgovornost, javni uslužbenci, delovna razmerja
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 2615; Downloads: 380
Full text (413,17 KB)