1. |
2. |
3. Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostBojana Brezovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne.
V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Keywords: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 2067; Downloads: 264
 Full text (1,17 MB) |
4. Uporaba socialnega inženiringa v spletnih socialnih omrežjih : diplomsko delo univerzitetnega študijaVesna Jelen, 2015, undergraduate thesis Abstract: S spletom, do katerega ima tudi v Sloveniji dostop že praktično vsak, se nas večina danes srečuje vsakodnevno, tako poslovno kakor tudi zasebno. Med uporabniki spleta je vse več tistih, ki za komunikacijo, deljenje vsebin, navezovanje stikov, izobraževanje itd. na svojih napravah uporabljajo različna spletna socialna omrežja. Z večjim številom uporabnikov teh omrežij pa raste tudi kibernetska kriminaliteta in število tistih, ki spletna omrežja in njihove uporabnike zlorabljajo s pomočjo tehnik socialnega inženiringa. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem uporabnikom spletnih socialnih omrežij, ki ne uporabljajo ali ne posodabljajo protivirusnih programov, ne uporabljajo požarnega zidu in ne posodabljajo spletnih brskalnikov, ter tistim, ki z ostalimi na spletu nepremišljeno delijo svoje osebne podatke in odpirajo različne povezave, ki so jim bile posredovane s strani nepoznanih oseb, in ki hkrati s spletnimi socialnimi omrežji na svoji napravi dostopajo še do spletnega bančništva, opravljajo spletne nakupe in na svojih napravah hranijo pomembne osebne, bančne in druge občutljive podatke. Uporabnike spletnih socialnih omrežij je potrebno konstantno opozarjati na nevarnosti in jih seznanjati z novimi načini zlorab ter z možnostmi zaščite pred njimi. Nevarnosti zlorab se uporabniki večinoma sicer zavedajo, vendar nepoznavanje tehnik napada in možnosti zaščite, vodi do lahkomiselnega ravnanja uporabnika na spletnih socialnih omrežjih in s tem do uspešne manipulacije s strani socialnega inženirja in zlorabe uporabnika.
Vsekakor je pri uporabi spletnih socialnih omrežij priporočljiva previdnost, premišljenost in skeptičnost, tako pri deljenju svojih osebnih podatkov, fotografij, itd. kakor tudi pri prejemanju teh. S takšnim ravnanjem pa zmanjšamo tudi možnosti, da postanemo žrtev katere izmed zlorab.
Keywords: internet, socialna omrežja, socialni inženiring, računalniška kriminaliteta, varnost, grožnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.01.2016; Views: 1447; Downloads: 175
Full text (1,56 MB) |
5. Kriminalistični vidik temnega spleta : magistrsko deloNikola Žeželj, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo iz kriminalističnega vidika preučuje okolje temnega spleta. Posebnost slednjega je uporaba tehnologij Tor in Bitcoin. V zadnjih dveh letih smo bili priča uspešnima preiskavama ameriških pravosodnih organov, posledica katerih je bil konec famoznih spletnih strani Silk Road. V magistrskem delu sem preveril izkušnje slovenskih računalniških preiskovalcev v policiji in ugotovitve ter primerjave strnil v zaključku naloge.
Keywords: internet, kibernetski prostor, kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, računalniška kriminaliteta, preprečevanje, kriminalistično preiskovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 2733; Downloads: 327
Full text (1,52 MB) |
6. |
7. Sodobne metode ribarjenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveAleš Kreslin, 2014, undergraduate thesis Abstract: Informacije lahko imajo visoko vrednost, še posebej če so zaupne narave in vsebujejo pomembne poslovne skrivnosti. Ravno zaradi te visoke vrednosti pa so velika tarča spletnih napadalcev, ki lahko s prodajo le teh na črnem trgu veliko zaslužijo. Institucije in podjetja obdelujejo ogromne količine podatkov, kjer so elektronski mediji in predvsem svetovni splet izredno uporabno orodje za hranjenje ter izmenjavo. Vendar toliko kolikor je uporaben internet legitimnim organizacijam, toliko je to tudi odlično sredstvo za osebe ali kriminalne združbe, ki se poskušajo teh informacij polastiti na nezakonit način. Ribarjenje je ravno eden izmed najbolj učinkovitih načinov za izvajanje tovrstnih deliktov dandanes. V diplomskem delu bomo navedli in podrobno razčlenili pet najbolj aktualnih metod, s katerimi kibernetski kriminalci izvajajo uspešne napade ter povzročajo organizacijam in podjetjem po celem svetu, ogromno finančno škodo. Za vsako metodo bomo uporabnikom svetovali, katere ukrepe sprejeti, da se zmanjšajo ali celo odpravijo morebitne škodljive posledice. Opredelili bomo ogrožanje, ki ga uporabnikom predstavlja ribarjenje, upoštevajoč razlike med starostjo, spolom in izpostavljenostjo Anti-Phishing treningom. Navedli bomo prednosti in slabosti, ki jih imajo mobilne naprave v zvezi s tovrstnimi napadi. Ribarjenje je kaznivo ravnanje, zato bomo predstavili pravno podlago za pregon v Sloveniji ter opisali povezavo, ki jo ima ribarjenje z drugimi kaznivimi dejanji. Na koncu bomo predstavili razlike, ki obstajajo med mladimi in odraslimi z vidika varnosti uporabe interneta, ter opisali zakaj do njih sploh pride.
Keywords: internet, mobilne naprave, varnost, ogroženost, ribarjenje, kibernetska kriminaliteta, računalniška kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.05.2014; Views: 1545; Downloads: 222
Full text (573,13 KB) |
8. Finančne goljufije na primeru nigerijskih prevar : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeSandra Polajžar, 2013, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na področje finančnih goljufij, ki temeljijo na nigerijski prevari. Širjenje svetovnega spleta in njihovih uporabnikov raste iz dneva v dan. Internet je za vedno spremenil način komunikacije in poslovanja. Če so pred desetletjem v poštne nabiralnike romala klasična nigerijska pisma, v katerih so goljufi prosili svoje potencialne žrtve za pomoč pri transakciji velikih vsot denarja, pa dan danes njihova iznajdljivost ne pozna meja. Na žrtve prežijo tako rekoč vsepovsod – na socialnih omrežjih, spletnih trgovinah in klepetalnicah. Naloga izhaja s področja, ki je širši javnosti še dokaj neznano. Večina ljudi prepozna klasične oblike kriminala, kot so trgovanje z drogo, orožjem, belim blagom itd. Še vedno pa ne prepoznajo spletnih goljufij, kamor spadajo tudi nigerijska goljufiva pisma, ki jim z vsakodnevno uporabo računalnika grozijo s slehernim klikom. V svoji nalogi sem predstavila pojem nigerijskih prevar, začetke in vrste le-teh. Prav tako sem predstavila značilnosti in primere nigerijskih prevar. V nadaljevanju sem preučila Slovensko zakonodajo. Glede na to, da so nigerijske prevare svetoven problem, ki tako na ravni posameznika, podjetja in države, letno povzroči veliko finančno škodo, sem se osredotočila predvsem na boj zoper nigerijske prevare. Prav tako sem opisala inštitucije, ki se borijo zoper le-te. Obravnavala sem tudi statistiko in trende prevar. Na podlagi tega sem podala ugotovitve. V nadaljevanju sem opisala posledice, ki prizadenejo tako posameznika in družbo. Na koncu naloge sem podala strnjen pregled, kako se zaščititi pred tovrstnimi prevarami.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, računalniška kriminaliteta, finančne goljufije, internet, nigerijske prevare, nigerijska pisma, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.07.2013; Views: 1858; Downloads: 257
Full text (829,57 KB) |
9. Digitalni dokazi v preiskavah gospodarske kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijaZala Žvab, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z zelo pomembnim vprašanjem današnjega kazenskega postopka. V času množične uporabe tehnologij se je med možnim dokazovanjem pojavil tudi digitalni dokaz, ki se pojavlja v vedno več različnih vrstah kaznivih dejanj. Zahteva drugačno obravnavo, predvsem pri preiskovanju gospodarske kriminalitete, kjer so preiskovalci postavljeni pred vrsto izzivov in ovir. Že samo odkrivanje gospodarskih kaznivih dejanj je zelo težavno in v določenih situacijah skorajda nemogoče, saj se ilegalno poslovanje skriva pod krinko legalnega. V diplomskem delu smo najprej vsebinsko obravnavali gospodarsko kriminaliteto in poskušali postaviti njeno definicijo. V nadaljevanju smo predstavili definicijo in idejo digitalnega dokaza ter kako je njegov pojav sprožil spremembe kazenskega postopka in zahtevo po drugačni percepciji. Na koncu naloge smo poskušali ti dve področji združiti tako, da smo poskušali poiskati možne prednosti za preiskovanje gospodarske kriminalitete. Tako opozarjamo na različne možne indice prisotnosti napak v poslovanju podjetja in možna nahajališča digitalnih dokazov v takih primerih. Posebno pozornost smo namenili možnim prednostim preiskovalcev na tem področju. Te prednosti izhajajo predvsem iz veljavne zakonodaje in spremembe percepcije odnosa osumljenca do njegovih elektronskih naprav. Odkrili smo, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti sodelovanju s prvimi respondenti na kraju dejanja in tudi s tretjimi osebami kot so računovodje, revizorji in sistemski administratorji.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, digitalni dokazi, forenzično računovodstvo, računalniška forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 1778; Downloads: 345
Full text (445,36 KB) |
10. Svetovni splet kot orodje kriminalcev : diplomsko deloMateja Terlikar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Svetovni splet nam daje neizmerno veliko podatkov in informacij. Za uporabnika pomeni družbeni stik in opravljanje različnih dejavnosti od doma, za podjetja svetovni splet predstavlja močno orodje tržnega komuniciranja. Žal pa ima svetovni splet tudi slabe strani in postaja čedalje pogosteje predmet zlorabe. Storilci spletnega kriminala, ki jih v praksi najpogosteje poimenujemo hekerji, izkoriščajo računalniško tehnologijo za kriminalno dejavnost, ki jo ponavadi zaradi enostavnega prekrivanja dokazov in sledi, opravljajo po celem svetu. Usmerjajo se na napade, ki vsakodnevno prodirajo skozi varnostne mehanizme, in tako posameznikom kot podjetjem oziroma organizacijam povzročajo precejšno škodo. Diplomska naloga je usmerjena predvsem na napade, ki za podjetja predstavljajo največjo nevarnost, oziroma na napade, v katerih najpogosteje nastradajo podjetja. Ti napadi so vdori v informacijske sisteme, zlonamerni programi kot so črvi, virusi in trojanski konji, industrijsko vohunstvo, napadi na elektronsko poslovanje ter spletno trgovino.
V zadnjem delu diplomske naloge sem izpostavila problem preiskovanja računalniške kriminalitete pri nas. Kljub temu da se razvijajo centri in oddelki ter zakonodaja v smeri kaznovanja storilcev računalniške kriminalitete ter povečanje nabora strojne in programske opreme, še vedno računalniški kriminal in kriminal visokih tehnologij (kot so mobilne, fiksne in IP telefonije) strmo naraščata. Zakonodaja je zaradi hitrega napredka informacijske tehnologije pogosto pomanjkljiva in zato neustrezna. Organi odkrivanja in pregona imajo prav zaradi tega težave pri preiskovanju kaznivih dejanj in izvajanju digitalne forenzike.
Keywords: svetovni splet, računalniška kriminaliteta, vdori, hekerji, preiskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.07.2012; Views: 2177; Downloads: 260
Full text (740,19 KB) |
