| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Keywords: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Published: 04.06.2021; Views: 184; Downloads: 27
.pdf Full text (742,13 KB)

2.
Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostniku
Sara Kunčnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Keywords: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 01.12.2020; Views: 199; Downloads: 83
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Vključevanje pacienta z akutno psihozo v okolje
Iris Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih. Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni. Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Keywords: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Published: 16.09.2019; Views: 584; Downloads: 106
.pdf Full text (697,69 KB)

4.
Detomori
Matej Brankovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podatki o detomorih v Sloveniji, kaj pripelje do detomorov
Keywords: detomori, preiskovanje, poporodna depresija, poporodna psihoza, diplomske naloge
Published: 08.08.2016; Views: 959; Downloads: 184
.pdf Full text (481,55 KB)

5.
PRODROMALNA FAZA PSIHOZE: PREGLED PODROČJA IN VIDIK OSEBNIH ZDRAVNIKOV
Tomaž Praprotnik, 2014, master's thesis

Abstract: Prodromalna faza psihoza predstavlja obdobje v procesu razvoja psihotične motnje, ki predhodi izbruhu psihotične epizode. Posameznik v prodromalni fazi še ne izpolnjuje diagnostičnih kriterijev za psihotično epizodo, vendar se že kažejo nekateri znaki in simptomi, ki so zaznani bodisi subjektivno ali s strani okolice. Pričujoča magistrska naloga podrobno opredeljuje koncept prodromalne faze, njeno zgodovino raziskovanja, dejavnike in različne pristope. V nadaljevanju opisuje še različne sisteme zaznave in obravnave prodromalne faze po svetu. Nalogo zaokrožuje empirični del, ki obravnava vidik osebnih zdravnikov v severovzhodni Sloveniji. Namen naloge je natančno preiskati in raziskati področje prodromalne faze psihoze in njene zgodnje zaznave, na podlagi ugotovitev podati predlog sistema zaznave in obravnave v severovzhodni Sloveniji in preveriti status prodromalne faze psihoze v primarnem zdravstvu v tej isti regiji. Ob upoštevanju dejstva, da je prodromalna faza psihoze izredno kompleksen pojem, ki obenem zahteva precej pazljivosti pri obravnavi, se je treba vzpostavljanja sistema zgodnje zaznave lotiti preudarno in z aktivnim vključevanjem vseh možnih deležnikov v procesu.
Keywords: prodrom, psihoza, preventiva, osebni zdravniki
Published: 07.11.2014; Views: 1958; Downloads: 328
.pdf Full text (1,25 MB)

6.
SEZNANJENOST NOSEČNIC O POPORODNI DEPRESIJI
Katja Uršej, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Po porodu so značilna obdobja naglega spreminjanja razpoloženja, ki jih povzročajo hormonska nihanja. Izmenjavanje potrtosti in vznesenosti običajno ne traja dlje kot teden dni, kadar pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, takrat lahko govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, znake in klasifikacijo poporodne depresije ter predstavili vlogo oklice. Namen raziskave je ugotoviti seznanjenost nosečnic o poporodni depresiji. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih. Raziskava je bila opravljena v enem izmed zdravstvenih domov Slovenije, v njej pa je sodelovalo 35 nosečnic. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so nosečnice solidno seznanjene s problemom poporodne depresije. Z znaki, s katerimi se kaže poporodna depresija, so nosečnice sicer seznanjene, vendar bi jih veliko lahko spregledalo začetne opozorilne znake, kar je bistveno. Podatki so pokazali, da si večina nosečnic želi izvedeti več o poporodni depresiji, da bi v primeru začetnega obolenja lahko pravočasno ukrepale. Diskusija in zaključek. Nosečnice potrebujejo več znanja o znakih in problemu poporodne depresije, da bi znale ukrepati v primeru, da zbolijo za le-to. Primerno znanje potrebujejo tudi partner in ožji svojci, da bi opazili spremembe pri otročnici in tako lahko pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Keywords: nosečnost, poporodna depresija, poporodna psihoza, posttravmatski stresni sindrom, preprečevanje poporodne depresije, zdravljenje poporodne depresije
Published: 06.08.2013; Views: 1953; Downloads: 436
.pdf Full text (1,91 MB)

7.
OBRAVNAVA PACIENTA S PSIHOZO
Sabrina Majcen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pacienta s psihozo, pri katerem se kažejo problemi pri vsakodnevnem funkcioniranju zaradi številnih dejavnikov, ki so povezani s samo boleznijo. V teoretičnem delu je zajeta opredelitev psihoze, vrste psihotičnih motenj, znaki in simptomi ter načini zdravljenja. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi pacienta s to boleznijo ter kakovosti življenja. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo študije primera pri pacientu, obolelem za psihozo, kjer smo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke o pacientu smo zbrali s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za Psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centera Maribor, januarja 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri obravnavanem pacientu najpogosteje pojavljajo negovalni problemi pri naslednjih življenjskih aktivnostih: odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja, prehrambeni in metabolični procesi, izločanje, fizična aktivnost, počitek – spanje, kognitivni procesi, zaznavanje samega sebe ter družbena vloga in medosebni odnosi. S pomočjo raziskave smo prav tako ugotovili, da obravnava pacienta po 11-ih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon omogoča celovito zdravstveno nego.
Keywords: psihoza, zdravstvena nega, psihotična motnja, medicinska sestra, kakovost življenja
Published: 19.09.2011; Views: 2998; Downloads: 923
.pdf Full text (866,36 KB)

8.
Pomen promocije zdravega življenja pri bolnikih s psihozo
Irena Kmetec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko bolnikov s psihotično motnjo, pri katerih zaradi več dejavnikov, povezanih z boleznijo, prihaja do motenj v splošnem funkcioniranju in posledično do negativnega vpliva na telesno zdravje. Dodaten negativni vpliv imajo lahko tudi neželeni učinki zdravil, ki pa so v zdravljenju ključnega pomena. Namen naloge je pregled navedenih dejavnikov in preučevanje vpliva specifične terapevtske dejavnosti na te negativnih posledice zdravljena. Cilj naloge oz. raziskovalnega dela je potrditev učinkovitosti specifične terapevtske metode z namenom klinične uporabe le te pri bolnikih, tako v bolnišnični kot ambulantni obravnavi. V empiričnem delu je preučevana populacija ambulantnih in deloma hospitaliziranih bolnikov Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravljenih v letih od 2004 do 2008, ki so sodelovali v programu »Pok k dobremu počutju«, z osrednjim ciljem proučevanje vpliva tega programa na telesno težo bolnikov, ki v programu sodelujejo. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, ter iz evidenčnih kartonov skupine »Pot k dobremu počutju«. Rezultati raziskave so pokazali, da program »Pot k dobremu počutju« ugodno vpliva na spremembo telesne teže.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: psihoza, shizofrenija, metabolni sindrom, telesna teža, antipsihotiki, promocija zdravja, zdravstvena nega
Published: 28.04.2009; Views: 3232; Downloads: 670
.pdf Full text (911,76 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica