| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikih : doktorska disertacija
Borjana Kremžar, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred. Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma) in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več, predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali, da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije. Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu 2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne teorije. Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo, da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že narušeno. Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 33
.pdf Full text (11,48 MB)

2.
Pogled v psihologijo samomorilskega terorizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žan Bajec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pregled trenutnih raziskav na področju psihologije samomorilskega terorizma z namenom boljšega razumevanja tega pojava. Začetnemu delu diplomske naloge, ki predstavi ključne pojme in problematiko definiranja, sledi pregled različnih modelov in teorij za razlaganje nastanka samomorilskega terorizma. Delo prikaže kontrast med skupinskimi ter individualnimi modeli razlaganja s poudarkom na kolektivni identiteti. Izpostavljena je pomembnost psihosocialnega okvira za proučevanje pojava in normalnost ter odsotnost individualne psihopatologije samomorilskih teroristov. Delo se posebej posveti samomorilskemu terorizmu, povezanemu z militantnim islamom in njegovo ideologijo, ki deluje kot katalizator ter igra veliko vlogo pri motivaciji za napade. S preoblikovanjem razumevanja dejanj skozi kontekst mučeništva je samomorilski terorizem razumljen kot moralno, herojsko dejanje, zato samomorilski teroristi v svojem okolju postanejo heroji. Delo prikaže, kako se motivacije razlikujejo glede na različne nivoje fenomena. Motivi, ideje, psihologija in cilji posameznika, ki postane samomorilski terorist, se lahko razlikujejo od organizacijskih, ki te napade organizirajo in promovirajo. Diplomsko delo poudari kompleksnost in večplastnost samomorilskega terorizma, kar zahteva multidisciplinarni pristop za razumevanje pojava. V zadnjem delu z razpravo in verifikacijo hipotez podamo mnenje za boljše razumevanje pojava in ideje za morebitne pristope pri preprečevanju te nevarne strategije.
Keywords: terorizem, samomorilski terorizem, samomorilnost, psihologija, psihopatologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1391; Downloads: 114
.pdf Full text (731,12 KB)

3.
Celostna obravnava pacienta s shizofrenijo
Nataša Miklošič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno. Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom. Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi. Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Keywords: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3850; Downloads: 603
.pdf Full text (1,48 MB)

4.
VPLIV POLIMORFIZMOV GENA ZA ADENOZINSKE RECEPTORJE (ADORA) NA SIMPTOMATIKO SHIZOFRENIJE IN POJAVNOST EKSTRAPIRAMIDNIH NEŽELENIH UČINKOV ANTIPSIHOTIČNIH ZDRAVIL
Arijana Turčin, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Keywords: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1766; Downloads: 242
.pdf Full text (6,83 MB)

5.
Psihopatologija storilcev nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji in Angliji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Koren, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem hitrem tempu življenja ni več nenavadno, da se povečuje število ljudi, ki so pod vplivom stresa. Problem stresnega življenja je v tem, da se v primeru ignoriranja le-tega težava samo še povečuje. Iz stresa se lahko razvije marsikatera bolezen, ne le duševna. Človek pod hudim stresom ne razmišlja več racionalno in dela več napak kot ponavadi. Zato ni nič nenavadno, da včasih slišimo o nesrečah na delovnem mestu, avtomobilskih nesrečah ter nesrečah doma. Stres je samo en dejavnik duševne bolezni. Velikokrat spregledana bolezen današnjega časa je tudi anksioznost. Kasneje bom tudi opisala in razložila simptome te pogoste duševne bolezni. Anksioznost lahko privede do hujših duševnih bolezni, včasih celo do kriminalnih dejanj. V diplomski nalogi ugotavljam tudi, da je v današnjem času tudi zelo pogosta stigmatizacija duševnih bolezni. Človek z duševno boleznijo je zaradi tega ''ujet'' v oklep bolezni. Ne upa si poiskati pomoči ali obiskati terapevta, saj se boji, da bo zaradi tega stigmatiziran. Duševna bolezen je enaka kot vsaka druga telesna bolezen in če se je ne zdravi lahko prav tako pride do hudih bolezni, torej tudi do kaznivih dejanj. Osebe z duševnimi boleznimi je tako potrebno podpirati, da si najdejo pomoč, ter tako olajšati življenje njemu in ljudem, ki so mu blizu. V diplomskem delu sem ugotovila, kako so duševne bolezni povezane s kaznivimi dejanji in kako pogoste pravzaprav so v Sloveniji in tujini. Raziskovalci si niso prav enotni na tem področju. Povzela bom ugotovitve iz raziskave, ki je bila opravljena v zaporu Durham v Angliji. Kot je razvidno v nadaljevanju, so raziskovalci pri osebah odkrili več duševnih bolezni, največ je bilo osebnostne motnje, anksioznosti in shizofrenije. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, poznamo tudi več tipov shizofrenije. Raziskala bom še vpletenost drog, jih opredelila, ter raziskala morebitno vlogo na poslabšanje duševnih bolezni.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, psihopatologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1799; Downloads: 105
.pdf Full text (842,87 KB)

6.
Narcisistične in borderline motnje osebnosti : nekateri razvojni in diferencialno diagnostični aspekti
Peter Praper, 1994, review article

Abstract: Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.
Keywords: psihoanaliza, narcisizem, motnje osebnosti, objektni odnosi, psihopatologija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 3079; Downloads: 296
URL Link to full text

7.
Verodostojnost spominjanja izvedbe umora pri morilcih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sara Šavs, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ugotoviti verodostojnost spominjanja izvedbe umora pri morilcih je pomemben cilj v preiskovanju kaznivega dejanja. Zlasti ko ne obstajajo materialni dokazi in so pridobljene le informacije, ki jih je dal morilec. Takrat sta spominjanje in verodostojnost teh informacij bistvenega pomena, saj je marsikdaj od tega odvisno tudi življenje. V diplomski nalogi so predstavljena osnovna spoznanja o morilcih (psihopatih), spoznanja o značilnostih glavnega akta – umora, o spominu na splošno, ekstremnih čustvih (travmatičnih dogodkih) in nazadnje o verodostojnosti pripovedi morilca. Kriminalisti in policisti pri ugotavljanju uporabljajo različne tehnike in veščine. Pozornost usmerjajo na celotno vedenjsko sliko. Ni malo morilcev, ki lažno pričajo. Tudi o tem je govora v diplomski nalogi. In o tem, pri kom je večja verjetnost, da nam laže, kako se temu izogniti in značilnosti morilcev. S pomočjo dostopne literature se pokažejo zanimive ugotovitve, ki vplivajo na verodostojnost spominjanja izvedbe umora pri morilcih. Spomin je tisti, ki določa posameznika in njegovo edinstvenost. Spomin ni popoln in prihaja do napak, ugotovljen je vpliv tipologije morilcev (enkratni, večkratni), za nekatere morilce (psihopati) je verjetnejše, da lažejo, kot za druge (nepsihopati); pomembna je tudi družinska, družbena in vrednostna struktura. Skupek vseh teh dejavnikov določa verjetnost zgodbe morilca.
Keywords: umori, morilci, psihopatologija morilcev, pričanja, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.04.2013; Views: 1318; Downloads: 239
.pdf Full text (781,01 KB)

8.
Psihopatologija in odklonskost pri motnjah navezanosti : magistrsko delo
Karmen Jereb, 2012, master's thesis

Abstract: Navezanost pomeni način vedenja in čutenja, ki otroku omogoča stik s starši ter mu zagotavlja, da bodo starši vedno poskrbeli zanj. Na ravni posameznika govorimo o tipu ali stilu navezanosti, ki določa v katere smeri se bo razvijala njegova osebnost. Ta razvoj ni samo psihološki: celo povsem organske sposobnosti regulacije čustev v možganih so neposredno odvisne od psihobiološke uglašenosti med otrokom in starši. Če uglašenosti ni, se te strukture pri otroku ne bodo razvile. Organizacija možganov pri varno in nevarno navezanih posameznikih se razlikuje, kar pojasni tudi večjo dovzetnost ne-varno navezanih posameznikov za psihopatologijo in s stresom povezane duševne motnje. Iz čustvenega vzorca odnosov v družini lahko prepoznamo, kakšna je afektivna dinamika sistema in kateri afekti so regulirani s pomočjo patoloških oblik vedenja in odnosov. S sledenjem afekta preko prenosa patoloških vzorcev odnosov, skozi oblike navezanosti, popačene spomine in specifično emocionalno dinamiko odnosov, lahko ugotovimo, kateri temeljni afekt v sistemu še nima normalnega dostopa do zavesti in ne more vstopiti v obvladljivo emocionalno dinamiko sistema odnosov. Raziskave so pokazale, da se stili navezanosti medgeneracijsko prenašajo in so relativno trajni. Najpomembnejše odkritje teorije navezanosti in nevropsihologije je, da so ti procesi vedno nezavedni in da predstavljajo v telo vpisan in vgrajen temelj kasnejšega vedenja, doživljanja, čutenja in delovanja. Preoblikovanje navezanosti v varno, in prepoznavanje temeljnega afekta, prekine sicer avtomatični medgeneracijski prenos ne-varne navezanosti, zlorab in travm, pomeni pa globinsko preoblikovanje relacijske dinamike.
Keywords: navezanost, motnje navezanosti, duševne motnje, odklonsko vedenje, psihopatologija, magistrska dela
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 3647; Downloads: 958
.pdf Full text (385,90 KB)

9.
10.
Patološki lažnivec : diplomsko delo
Špela Krivec, 2011, undergraduate thesis

Keywords: psihopatologija, patološki lažnivci, laganje, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.06.2011; Views: 7539; Downloads: 2165
.pdf Full text (478,67 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica