| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 288
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnosti
Lea Lah, 2020, master's thesis

Abstract: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Keywords: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Published: 03.02.2021; Views: 164; Downloads: 66
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službah
Timotej Petrovič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Keywords: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Published: 03.12.2020; Views: 265; Downloads: 64
.pdf Full text (1,37 MB)

3.
Stališča do oglaševanja na televiziji in internetu
Jana Kocbek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se osredotočila na temo diplomskega projekta: na oglaševanje in stališča. Na začetku sem definirala pojme v zvezi z oglaševanjem, predstavila zgodovino oglaševanja po svetu in v Sloveniji, navedla cilje oglaševanja in v nadaljevanju predstavila oglaševalske medije. Nekoliko bolj sem se posvetila najbolj razširjenima medijema: televiziji in internetu. Nato sledi predstavitev notranjih dejavnikov posameznika in njihova povezava z oglaševanjem. Teoretični del projekta se zaključi s predstavitvijo stališč in predstavitvijo, v kakšen odnosu so stališča in oglaševanje. V drugem, empiričnem delu, sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotavljala sem, kakšen odnos in kakšna stališča imajo odjemalci do oglaševanja na televiziji in internetu. Zastavila sem si tri hipoteze, vse tri sem tudi potrdila. Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da se odjemalcem oglasi na televiziji in internetu zdijo varljivi. Njihova splošna stališča do oglaševanja na televiziji in internetu so dokaj negativna, vendar se za nakup izdelka oz. storitve vseeno velikokrat odločijo na podlagi oglasa.
Keywords: Oglaševanje, stališča, psihologija, mediji, televizija, internet
Published: 18.11.2020; Views: 127; Downloads: 28
.pdf Full text (913,17 KB)

4.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Keywords: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Published: 03.11.2020; Views: 73; Downloads: 13
.pdf Full text (428,68 KB)

5.
Kratek oris forenzične psihologije
Igor Areh, 2011, review article

Abstract: Namen prispevka: Forenzična psihologija je v Sloveniji slabo razvita in poznana, tako med psihologi kot tudi med strokovnjaki, ki delajo na področju pravosodja ali v policiji. V prispevku je zato na kratko predstavljen razvoj in v praksi uporabne zmožnosti sodobne forenzične psihologije. Metode: Članek je nastal na osnovi pregleda in integracije spoznanj iz različnih strokovnih in znanstvenih virov, katerih avtorji so mednarodno priznani strokovnjaki, ki svoja dela objavljajo v recenziranih revijah in monografijah. Ugotovitve: Sodobna forenzična psihologija ponuja veliko eksperimentalno preverjenega znanja, ki ga v tujini s pridom izkoriščajo, s čimer dosegajo večjo učinkovitost preiskovalnega dela in dela pravosodnih organov in tako, vsaj načeloma, omogočajo višjo stopnjo zaščite nedolžnih osumljenih oseb. V Sloveniji je opazen nekajdesetletni zaostanek v razvitosti forenzične psihologije, pri čemer je najmanjši v akademskem okolju, velik in skrb vzbujajoč pa je v preiskovalni in sodni praksi, kjer je mogoče opaziti kritično pomanjkanje psihološkega znanja. Omejitve/uporabnost raziskave: Zaradi prostorske omejitve je veda predstavljena strnjeno, mnogo pomembnih informacij je zato izpuščenih. Bralec naj bi pridobil neko posplošeno, približno predstavo o forenzični psihologiji. Praktična uporabnost: Nakazanih je kar nekaj tehnik in metod, ki so uporabne zlasti v preiskovanju kaznivih dejanj, pri čemer so navedene tudi najpomembnejše pomanjkljivosti le teh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek je namenjen širjenju strokovnega obzorja in opozarja na zanemarjanje pomembnih spoznanj forenzične psihologije.
Keywords: forenzična psihologija, policija, pravosodje, Slovenija
Published: 11.05.2020; Views: 256; Downloads: 32
.pdf Full text (414,31 KB)
This document has many files! More...

6.
Logotip in pomen barve
Katja Božič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali barvno teorijo in psihološki in fiziološki vpliv, ki ga imajo barve na ljudi. Raziskovali smo vpliv barve v logotipu in naredili analizo logotipov. Pri analizi nas je zanimalo, katere barve in kateri barvni kontrasti se v logotipih uporabljajo. Ugotovili smo, da sta v logotipih najpogosteje uporabljena modra barva in svetlo-temni barvni kontrast.
Keywords: barve, logotip, kontrast, psihologija
Published: 23.11.2019; Views: 444; Downloads: 107
.pdf Full text (2,17 MB)

7.
Fenomenološka metoda v psihologiji: problem eksistence in fenomenologija razpoloženja
Dino Manzoni, 2019, master's thesis

Abstract: Fenomenološka metoda v psihologiji se nanaša na določen pristop k psihološkemu razmišljanju, raziskovanju in praksi, ki črpa možnosti načina raziskovanja in teorijo iz kulturnih ved oz. humanistike. Takšna usmeritev temelji na fenomenologiji, filozofiji eksistencializma, hermenevtiki ter (socialnemu) konstrukcionizmu. Osrednji poudarek je na razumevanju ter osmišljanju temeljnih struktur zavesti in »življenjskega sveta« ter žive in celostne izkušnje subjekta raziskave ali pa klienta, ki je v zdravniški obravnavi. Razumevanje življenjskega sveta kot področja, kjer se rodi neka specifična psiho(pato)logija, s katero posameznik v svetu biva, nam ponudi konceptualno orodje za raziskovanje doživljanja v psihologiji. Takšne vrste metoda sistematičnega raziskovanja duševnosti (ki ni introspektivno), zaobjema konkretno izkušnjo vedno že utelešenega in situiranega subjekta v (zgodovinsko-kulturnem) svetu. Subjekt in svet nista ločeni entiteti, temveč sovpadata tako, da vedno že tvorita enotnost. Svet kot svet pa nam je dan le prek razpoloženja, in sicer skozi temeljno počutje. Fenomenološko preučevanje razpoloženjskih in drugih afektivnih stanj lahko tako signifikantno vpliva na razumevanje številnih psihiatričnih bolezni, saj nam razpoloženja primarno strukturirajo celotno bivanjsko resničnost. Ker pa se vsako raziskovanje zavesti začne s percepcijo – saj je neko védenje vedno že vzpostavljeno v področju in horizontih, ki jih odpira naša percepcija –, mora biti tudi v raziskovanje afektivnih stanj vključeno fenomenološko razumevanje percepcije in telesa.
Keywords: fenomenološka psihologija, razpoloženje, življenjski svet, gestalt psihologija, percepcija
Published: 23.10.2019; Views: 771; Downloads: 169
.pdf Full text (762,32 KB)

8.
Razlike v moški in ženski psihologiji ter vpliv hormonov na storitve kaznivih dejanj pri ženskah
Kristjan Jurkošek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljane ugotovitve v zvezi z razlikami med moško in žensko psihologijo ter kako hormoni vplivajo na sprejemanje odločitev in storitve kaznivih dejanj pri ženskah. Predstavljene so ugotovitve, ki smo jih tekom izdelave diplomskega dela pridobili iz različnih slovenskih in tujih virov. Sami rezultati raziskav, ki so bile uporabljene v diplomski nalogi so različni, kot take pa poskušamo definirati določene ugotovitve ter iz njih izluščiti bistvo, ki ga iščemo. V diplomski nalogi se opisujejo razlike, ki so jih raziskovalci različnih študij odkrili in primerjanje teh ugotovitev. Opisana je splošna psihologija ter psihologija spolov. V diplomskem delu se ugotavlja tudi vpliv hormonov na sprejemanje odločitev in nenazadnje vpliv hormonov na agresivno vedenje, predvsem pri ženskah. Opisujejo se dejavniki, ki lahko vplivajo na pojavnost kriminalnega vedenja ter kateri faktorji so skupni delikventnim skupinam naše družbe. Srečamo se z ugotovitvami, ki so pričakovane, za večji del naše družbe kot tudi z ugotovitvami, ki so bile morda pred izdelavo diplomskega dela nepričakove. Pri samem raziskovanju, pa se srečamo z mnogo različnimi definicijami, ki so se tekom časa spreminjale. Definicije se spreminjajo še vedno in nikoli ne moremo za nič trditi, da je to dejstvo. Največ smo se v diplomskem delu opirali na dela in študije tujih raziskovalcev. Najpogostejši vir so bili članki tujih študij. Uporabili smo tudi knjige slovenskih in tujih psihologov, ki v delih opisujejo svoje in tuje razumevanje psihologije, čustvovanja in delovanja hormonov.  
Keywords: diplomske naloge, psihologija, razlike v spolih, agresivnost
Published: 15.10.2019; Views: 310; Downloads: 54
.pdf Full text (338,47 KB)

9.
Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne Slovenije
Zala Horvatič, 2018, master's thesis

Abstract: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Keywords: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Published: 17.04.2019; Views: 437; Downloads: 55
.pdf Full text (1,21 MB)

10.
Dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu
Vesna Ferlan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu smo se posvetili raziskovanju subjektivnega emocionalnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja, ki sta osrednja pojma v okviru pozitivne psihologije. Preučili smo oba pojma, razčlenili njuno sestavo in raziskali odločilne dejavnike, ki vplivajo na subjektivni blagor in psihološko dobro počutje. Načini krepitve subjektivnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja podajajo predloge oziroma konkretne rešitve, s katerimi lahko močno vplivamo na dobro počutje posameznika. Namen raziskave je bilo ugotoviti ter pojasniti povezavo med psihološkim dobrim počutjem ter emocionalnim dobrim počutjem na delovnem mestu posameznika. Ugotovili smo, da veliko vlogo v tem procesu predstavlja tudi organizacija na način, kako obravnava svoje zaposlene, kakšne delovne pogoje jim nudi in v kakšni meri se zavzema za izboljšanje dobrega počutja sodelavcev.Ugotovili smo, da je zadovoljen zaposleni bolj motiviran, bolj produktiven, lažje premaguje obremenitve in dobro obvladuje stres.
Keywords: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje, dobro počutje na delovnem mestu, zadovoljni zaposleni
Published: 29.11.2018; Views: 974; Downloads: 279
.pdf Full text (775,95 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica