| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Keywords: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Published: 23.07.2021; Views: 163; Downloads: 10
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih
Natalija Žist, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Keywords: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Published: 23.07.2021; Views: 139; Downloads: 27
.pdf Full text (1,32 MB)

3.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, master's thesis

Abstract: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Keywords: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Published: 18.09.2017; Views: 1119; Downloads: 280
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Keywords: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Published: 08.05.2017; Views: 1413; Downloads: 241
.pdf Full text (2,15 MB)

5.
6.
Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja
Saša Zorjan, Katja Košir, 2012, original scientific article

Abstract: Koncept stabilnosti samospoštovanja ima pomembno vlogo pri razumevanju medosebnega in psihološkega funkcioniranja posameznikov. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeležencev (77 % žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 20 let, v razponu od 18 do 26 let. Udeleženci so reševali vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Lestvica samospoštovanja RSES je bila uporabljena za oceno tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja; slednjo smo operacionalizirali kot razpršenost stopnje samospoštovanja v času. Za namene pridobitve podatka o stabilnosti samospoštovanja so udeleženci lestvico samospoštovanja reševali 14 dni zapored, medtem ko so ostale mere izpolnili prvi dan sodelovanja. Glavni učinek stopnje samospoštovanja se je pokazal tako v odnosu do narcisizma kot psihološkega blagostanja, v obeh primerih so se z višanjem stopnje samospoštovanja višale tudi vrednosti narcisizma ter psihološkega blagostanja. Stabilnost samospoštovanja (razpršenost stopnje samospoštovanja v času) je, ob upoštevanju stopnje samospoštovanja, dodatno pojasnila statistično pomemben delež variance narcisizma in psihološkega blagostanja. Višje vrednosti stabilnosti samospoštovanja so se povezovale z nižjimi vrednostmi narcisizma ter višjimi vrednostmi psihološkega blagostanja. Ob primerjanju dveh različnih mer stabilnosti samospoštovanja smo ugotovili prisotnost precenjevanja stabilnosti samospoštovanja pri posameznikih z bolj izraženim narcisizmom. Dobljeni rezultati so bili v skladu s postavljenimi hipotezami. V diskusiji je izpostavljena pomembnost upoštevanja tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti pričujoče raziskave ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: samospoštovanje, narcisizem, psihološko blagostanje, Lestvica samospoštovanja (RSES), Lestvica nestabilnosti samospoštovanja (ISES), Vprašalnik narcisizma (NPI), Vprašalnik psihološkega blagostanja (PWBS)
Published: 21.12.2015; Views: 927; Downloads: 282
URL Link to full text

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica