Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomskega dela je spoznati, kaj je grafična podoba podjetij, in pri tem raziskati, kakšen pomen ima barva v oblikovanju grafične podobe podjetij. Vsaka barva sproži različne občutke, zato smo se med analizo teorije seznanili s psihološkimi vplivi posameznih barv na človeka. Diplomsko delo se tako dotika področja psihologije v zvezi z oblikovanjem grafične podobe podjetij. V praktičnem delu smo analizirali primere različnih grafičnih podob podjetij in vpliv izbranih barv na dojemanje podjetij.
Keywords: barva, grafična podoba podjetja, vizualna komunikacija, psihološki vpliv, tržišče
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 464; Downloads: 78  (1 vote)
Full text (1,92 MB)

Abstract: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Keywords: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1613; Downloads: 293
Full text (1,01 MB)

Abstract: Tako kot delo, je ključni del človeškega vsakdana tudi prosti čas, v sklopu katerega se posvečamo stvarem, ki nas sproščajo, polnijo z novo, svežo energijo, dajejo zagon in novo znanje ter pletejo močnejše družinske in nasploh družabne vezi. Obisk dogodka je vsekakor ena tistih dejavnosti, kjer lahko vse od naštetega in verjetno še več tudi pridobimo, seveda ob predpostavki, da vse poteka po načrtih in s tem zadovolji naša pričakovanja. Del teh pričakovanj je seveda tudi kakovostna osvetlitev dogajanja, ki na prisotnega lahko vpliva pozitivno ali pa negativno. V kolikšni meri se pravzaprav zavedamo vpliva in pomembnosti osvetlitve, ki jo lahko doživimo kot gledalec, smo raziskali v tem diplomskem delu. Zanimala nas je razlika med oceno osvetlitve zabavnega in kulturnega dogodka, med mnenjem o doživljanju in opažanju osvetlitve, kadar dogodke spremljamo na samem prizorišču in ko jih gledamo preko televizijskega prenosa, pa tudi kakšna je pravzaprav razlika v osvetlitvi, ko celotno dogajanje snema TV ekipa. Če se tega zavedamo ali ne, način osvetlitve večkrat močno vpliva na naše počutje, čustvene reakcije in mnenje o preostalih stvareh, kot so recimo scena, garderoba ali celo sam nastop na dogodku. Posledično gre za sestavni del dogajanja, ki je vse prej kot zanemarljiv in večkrat odločujoč, ko prireditvi podajamo pozitivno ali negativno oceno.
Keywords: dogodek, svetloba, psihološki vpliv barv, osvetlitev dogodka
Published in DKUM: 23.12.2015; Views: 794; Downloads: 71
Full text (1,45 MB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problem brezposelnosti in njene psihosocialne posledice. Brezposelnost lahko razumemo le v kontekstu s pomenom, ki ga pripisujejo posamezniki delu. Delo je temeljna človekova pravica in dobrina, ki jo varuje 23. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), kjer se glasi: "Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo." Zaposlitev predstavlja v sodobni družbi osrednji del vsakdanjega življenja in ključni vir finančne neodvisnosti, statusa, prestiža, identitete ter socialne participacije. Marie Jahoda nam v študiji Marienthal podrobno predstavi pomen zaposlitve. Njena glavna teza se glasi: "Če hočemo razumeti posledice brezposelnost za posameznika, moramo najprej ugotoviti, katere družbene in individualne funkcije izpolnjuje zaposlenost." Funkcije, kot so: finančno stanje, časovna struktura dneva in osebna identiteta posameznika, se znatno spremenijo, ko posameznik postane brezposeln. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med brezposelne posameznike na ZRSZ, na Območni službi Murska Sobota in Maribor, raziskali posledice, ki jih ima brezposelnost za posameznika in pomen funkcij zaposlitve za posameznika. Predstavili smo ugotovitve, ali obstaja povezava med trajanjem brezposelnosti na eni strani in funkcijami zaposlitve, simptomi stresa in depresije na drugi strani.
Keywords: - brezposelnost, - psihološki vpliv brezposelnosti, - funkcije zaposlitve, - stres, - depresija
Published in DKUM: 23.07.2010; Views: 4618; Downloads: 993
Full text (2,04 MB)