1. Vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturoJana Juhart, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Fizično, psihično, socialno in spiritualno počutje medicinskih sester vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe. Delovno okolje medicinskih sester je polno stresnih situacij. Namen je opisati vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturo.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Prikazali smo jih v tabeli s karakteristikami in jih sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Od skupno 436 zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Višja stopnja psihološkega kapitala pri medicinskih sestrah vodi k nižji stopnji izgorelosti in nižji nameri opustitve poklica ter doseganju boljših delovnih rezultatov. Spiritualnost omogoča lažje obvladovanje deviantnega vedenja medicinskih sester in izboljša njihovo samozavest.
Razprava in zaključek: Obstaja povezava med spiritualnimi in psihološkimi dejavniki in večjim zadovoljstvom medicinskih sester, pripadnostjo organizaciji, delovno angažiranostjo in delovno uspešnostjo. Vodje medicinskih sester bi morale več pozornosti nameniti spiritualnosti in oblikovanju pozitivnega psihološkega kapitala v zdravstvenih ustanovah ter krepitvi organizacijske kulture in organizacijske klime.
Keywords: medicinske sestre, organizacijska kultura, spiritualni dejavniki, psihološki dejavniki, psihološki kapital
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 43
 Full text (1,13 MB) |
2. Psihološki dejavniki, ki vplivajo na delo policista potapljača : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJure Majdič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V prvem delu diplomskega dela smo povzeli nastanek Specialne enote (SE), njen razvoj in razdelitev ter vlogo različnih specialnosti v sami enoti. V drugem delu pa smo se osredotočili na delovanje specialnosti potapljanje, nevarnosti, ki ogrožajo policista potapljača pri njegovem delu ter pomen psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na varno delo policistov potapljačev.
Med naloge, ki jih izvajajo potapljači SE, sodijo: sodelovanje v reševalnih akcijah, protiteroristično delovanje, iskanje pogrešanih oseb, iskanje ter dokumentiranje sledi in predmetov kaznivih dejanj, varnostni pregledi ladij, splavov ter drugih objektov in preventivni pregledi obale. Na podlagi z dokazi podprte medicine lahko sklepamo, da pogosto in več let trajajoče potapljanje prinaša določeno tveganje za zdravje. Poleg tega pa so tu še nepredvidljive okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za akutne poškodbe in bolezni.
Z vidika varnosti je torej pomembno, da so policisti potapljači v dobri fizični in psihični kondiciji, saj jim le to omogoča optimalno spopadanje z nalogami.
Na podlagi vzorca anketiranih policistov potapljačev smo ugotovili, da je večina že imela neprijetno izkušnjo pri opravljanju svojega dela, ki je vplivala na njihovo doživljanje in opravljanje dela. Kljub temu strahu ne doživljajo kot edino ali glavno čustvo, povezano z varnostjo. Strah se sicer v stresnih situacijah lahko pojavi, vendar so poleg tega z vidika varnosti pomembna tudi druga čustva in psihološke lastnosti.
Redna psihološka priprava je ključna za lažje soočanje s stresnimi situacijami ter ohranjanje psihične stabilnosti in učinkovitosti pri delu. Anketiranci so bili mnenja, da je za varnost pri opravljanju dela bolj kot psihološka, pomembna optimalna fizična priprava in usposobljenost. Prepričani so bili tudi, da redno usposabljanje na področju potapljanja in rokovanja s potapljaško opremo predstavlja ključen preventivni ukrep za zmanjševanje negativnega psihološkega vpliva na njihovo varnost.
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko sklepamo, da bi bilo za večjo varnost in boljšo kakovost življenja policistov potapljačev smiselna uvedba nekaterih organizacijskih in zakonskih sprememb.
Keywords: policija, Specialna enota, policisti potapljači, psihološki dejavniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 228; Downloads: 32
Full text (1,15 MB) |
3. Psihološka priprava pripadnikov Specialne enote policije na operativno delo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Spasič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti različne tehnike in načine psihološke priprave policistov Specialne enote (v nadaljevanju SE) na operativno delo, ki predstavlja glavni temelj njenega delovanja.
Različna mentalna stanja in stresorji vplivajo in delujejo na pripadnike med opravljanjem njihovega dela, ko se urijo in opravljajo najnevarnejše varnostne naloge v državi, povezane z bojem proti terorizmu in najhujšimi oblikami kaznivih dejanj in ekstremnih oblik nasilja.
Potrebno jih je prepoznati in preučiti, da se lahko s strokovno in usmerjeno psihološko pripravo doseže pozitivni učinek, katerega rezultat bo uspešno opravljeno operativno delo. Diplomsko delo predstavlja osnovo za psihološko pripravo pripadnikov specialne enote na njihovo delo med katero štejemo tudi vsa usposabljanja, ki jih izvajajo.
Vse se začne z osnovami, ki se glede težavnosti osvajanja in učenja nadgrajujejo in preidejo v bolj kompleksne, ki so prilagojene dinamiki dela v enoti. Teži se k temu, da naj bi jih v doglednem času osvojil in obvladal vsak operativec, ker se v službi potrebuje psihično stabilen, homogen in močan kader. Cilj ni samo učenje in obvladovanje predstavljenih tehnik, temveč njihovo dosledno vzdrževanje s strani vsakega posameznika.
S temi tehnikami se načrtno doseže neko idealno psihološko stanje brez katerega bi bilo operativno delo težko izvedljivo oz. bi bilo prepuščeno naključju, kar bi dolgoročno imelo negativne posledice.
Poleg vse domače in tuje strokovne literature (knjige, članki, revije), ki smo jo uporabili, nam je bila v veliko pomoč tudi osebna komunikacija s pripadniki in pa lastne 10 letne izkušnje dela v Specialni enoti. Veliko stvari na psihološkem področju kljub vsemu ostaja neznanih in neraziskanih in to nam daje motivacijo za nadaljnji razvoj na tem področju.
Keywords: policija, specialna enota, psihološki dejavniki, psihološke priprave, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1021; Downloads: 127
Full text (1,19 MB) |
4. Psihološki dejavniki učinkovitosti vdiralcev specialne enote policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIztok Jakopič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo za razumevanje celotne vsebine najprej predstavili Specialno enoto policije Republike Slovenije in vlogo njenih pripadnikov v visoko tveganih kriznih situacijah. Opisali smo razgibano zgodovino in zanimiv razvoj specialne enote, njeno strukturo in naloge, povezane z visoko stopnjo tveganja za zdravje in življenja ljudi. Pri tem smo podrobneje predstavili njene pripadnike, ki delujejo znotraj specialističnega področja nasilnih vstopov v objekte v izjemnih okoliščinah, t. i. vdiralce. Razložili smo njihov pojav in nadaljnji razmah v specialni enoti ter njihovo delo ter vznemirljive naloge. Ob tem smo ugotavljali, ali se vdiralci pri svojem zelo zahtevnem delu pogosto srečujejo s kriznimi situacijami, katerih učinkovita razrešitev zahteva izvrstno psihološko pripravo.
V nadaljevanju smo nazorno predstavili nastanek mednarodnega združenja ATLAS, katerega aktivna članica je tudi Specialna enota policije Republike Slovenije, in njegov živahen razvoj do danes. ATLAS sestavlja 38 protiterorističnih policijskih enot iz držav članic Evropske unije in nekaterih držav izven nje, ki delujejo na nacionalni ravni posamezne dežele. Obrazložili smo njegovo zakonsko podlago in pravne vire ter globalno poslanstvo in strateške cilje. Na kratko smo predstavili enega izmed njegovih strateških forumov, tj. forum Vstop, ki je bistven za področje nasilnega vdiranja, predvsem njegovo umestitev v strukturi ATLASA, kot tudi poenotenje skupnih standardov. Pri tem smo ugotavljali, kateri so mehanizmi za uspešno mednarodno sodelovanje specialne enote v okviru združenja ATLAS, s tem pa tudi koristi in dolžnosti za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji.
Podrobneje smo opisali področje psihološke priprave vdiralcev, ki je zelo pomemben element za uspešno izvajanje najzahtevnejših varnostnih nalog. Identificirali in opisali smo določene zunanje ter notranje psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na vdiralce, in jih primerno podkrepili z znanimi dejstvi. Hkrati smo izpostavili metode za njihovo prepoznavo in pripravo ter jih ustrezno razčlenili in eksaktno ponazorili. Ob zaključku dela pa smo izrazili zanesljiv pomen psihološke pomoči in učinkovito vlogo podpore vsem vdiralcem.
Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da so vdiralci zelo izpostavljen člen v borbeni skupini, ki se pri nasilnem vdiranju v izjemnih okoliščinah vedno znova soočajo z izredno zahtevnimi situacijami, ki predstavljajo nenehno izpostavljenost visoki stopnji stresa. Psihološka pripravljenost vdiralcev mora zato biti na vrhunski ravni, s čimer se zagotavlja tudi njihovo zdravstveno stanje in kakovostno življenje po opravljenem delu v specialni enoti.
Keywords: diplomske naloge, Evropska unija, mednarodno sodelovanje, združenje ATLAS, policija, specialna enota, operativno delo, forum, vstop, vdiralci, psihološki dejavniki, stres
Published in DKUM: 11.06.2020; Views: 1557; Downloads: 230
Full text (2,39 MB) |
5. Implicitna prepričanja o svetu v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki in kritičnim mišlenjemPatricija Petrič, 2017, master's thesis Abstract: V nalogi se v večini ukvarjamo z implicitnimi prepričanji o svetu, natančneje s prepričanji o teorijah zarote. Raziskujemo teoretične in empirične izsledke avtorjev s splošnega področja raziskovanj teorij zarote, psiholoških značilnosti posameznikov, ki uporabljajo t. i. konspiracijski način razmišljanja, ter kako se ta prepričanja povezujejo z načini delovanja kognicije in značilnostmi virov in informacij, ki bi lahko vplivale na razvoj prepričanj v teorije zarote.
Del naloge je tudi empiričen, kjer smo na slovenskem vzorcu ugotavljali stopnjo prepričanj v teorije zarote in povezave le-teh z nekaterimi psihološkimi dejavniki, kot so anksioznost, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in mesto nadzora. V nalogo so v zvezi s tem vključeni tudi življenjski izidi kritičnega mišljenja.
Keywords: Implicitna prepričanja v teorije zarote, informacije, psihološki dejavniki, kritično mišljenje
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 1398; Downloads: 323
Full text (1,07 MB) |
6. Psihološki vidik procesa investiranjaGrega Konkolič, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnamo proces investiranja, izzivajoči podvig, ki velja za skrajno preizkušnjo medsebojnega zaupanja ter pohlepa in ki še tako nedolžno, samoumevno izbiro spremeni v usodno odločitev, ki lahko strahotno obremeni investitorjevo duševnost. Investitor, ki kljub – ali celo zaradi – vseprisotni tveganosti odkriva neznani, divji finančni trg, lahko z zgolj eno zgrešeno lastno potezo uniči leta svojega prizadevanja, zatorej je pomembno, da vselej stremi k preprečitvi, in ne popravku, svoje napake. Očitno je, da je bolje pred vsakršnim dejanjem premisliti ter ničesar storiti, neglede na pretečo grožnjo, kot v navalu občutka nepremagljivosti nekaj storiti brez tehtnega premisleka. Investitor lahko neredko uspe tako, da deluje v nasprotju s početjem nepreudarnih množic, katerih neosnovane, zmotne želje so osrednji krivec marsikatere opustošenja polne (finančne) krize. Ugotovimo, da denar ne sme biti niti glavni cilj investitorja niti razlog, da ta kogar koli škodoželjno izigra – ali celo podleže občutku krivde –, temveč rezultat kakovostnega igranja igre, tj. brezpogojnega sledenja lastnim pravilom, ki tako določijo kot usmerijo investitorjev t. i. način [oz. metodo, op. a.] delovanja. Končni izid investitorjevega dela ni odvisen od zgolj (raz)uma, temveč tudi raznovrstnih psiholoških dejavnikov, pa tudi – nezanemarljivo – sreče. Izpostavimo primerjavo raznolikih vzorcev vedenja oz. obnašanja investitorjev in lahno poudarimo, da je včasih najznatnejša investitorjeva napaka tista, ki je ne naredi, kajti ravno poučna ter vzgojna kazen, ki sledi narejeni napaki, je obljuba samoizboljšanja, in, ne nazadnje, razglabljamo, ali investitor sploh lahko doseže popolnost.
Keywords: (finančna) kriza, finančni trg, igre na srečo (poker), množice, napaka, (popolni) investitor, proces investiranja, psihološki dejavniki, tveganje
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 2060; Downloads: 205
Full text (1,24 MB) |
7. Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloŽeljko Car, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost.
Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe.
Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Keywords: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.09.2015; Views: 1935; Downloads: 169
Full text (522,55 KB) |
8. Razvoj kriminalne osebnosti : magistrsko deloUroš Bobek, 2014, master's thesis Abstract: Človeško življenje spremljajo mnoga različna dejanja in ravnanja. Ko govorimo o osebi, ki svoja ravnanja opira na neobičajna, škodljiva, nemoralna ali družbeno nevarna pravila, takšna ravnanja označujemo za deviantna ali odklonska. Ta ravnanja pomenijo kršitev uveljavljenih zapovedi in so si zelo različna. Mednje prištevamo kriminaliteto, alkoholizem, narkomanijo, nasilno vedenje in druge podobne pojave. Do kriminalnega vedenja prihaja zaradi mnogih različnih vplivov. Tako nekateri avtorji poudarjajo individualne faktorje, ki spodbujajo kriminalno vedenje, drugi pa takšno vedenje pripisujejo vplivom okolja. Psihološke razlage kriminalnega vedenja, so v nekaterih pogledih sorodne individualnim razlagam, hkrati lahko vključujejo tudi dejavnike okolja. Poznamo še situacijske dejavnike, ki dejansko največkrat vplivajo na odločitve posameznika. Magistrsko delo je osredotočeno tudi na iskanje vzrokov za nastanek odklonskega vedenja pri mladostnikih ter možnosti, kako bi takšno vedenje lahko napovedali in preprečili. Zanimalo nas je, zakaj prihaja do odklonskega vedenja, hkrati pa smo skušali najti dejavnike tveganja, ki povzročijo kriminalno vedenje, z namenom, da bi ob tem odkrili, ali je kriminalno vedenje mogoče napovedati in ga preprečiti, preden preide v fazo, ko mladostnik postane kriminalno aktiven. Ljudje že od nekdaj in v vseh kulturah vrednotijo vedenje nekaterih soljudi kot posebno in drugačno od povprečij. Označujejo jih za posebneže, ali še huje, za čudake ali »norce«. Prav zato, smo na koncu predstavili psihopatološke značilnosti motenih osebnosti, saj njihove osebne in vedenjske značilnosti lahko vplivajo na razvoj kriminalne osebnosti.
Keywords: osebnost, osebnostne lastnosti, kriminalna osebnost, osebnostne motnje, dejavniki, psihološki dejavniki, sociološki dejavniki, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2014; Views: 2315; Downloads: 453
Full text (637,02 KB) |
9. TEHNIKE IN METODE INDIVIDUALNEGA INVESTITORJARok Erjavec, 2013, master's thesis Abstract: Magistrsko nalogo sem zasnoval tako, da sem se v prvem delu posvetil opredelitvi samega pojma investiranja. Predstavil sem pojem investiranja, vzroke zanj, glavne razlike med investiranjem in trgovanjem ter jih opredelil z vidika individualnega investitorja/trgovalca. V nadaljevanju sem se dotaknil tudi področja finančne pismenosti in njene pomembnosti pri individualnem trgovanju, prav tako pa nisem pozabil na osebni finančni načrt, ki se lahko od vsakega posameznika precej razlikuje. Vsem finančnim načrtom pa je skupno, da morajo imeti jasno opredeljene finančne cilje, ki jih posameznik zasleduje, prav tako pa morajo biti jasno opredeljeni tudi načini za njihovo doseganje ter uspešno krmarjenje med donosi in tveganji.
V nadaljevanju magistrske naloge sem se posvetil vrstam finančnih naložb, ki so nekakšen odraz racionalnosti v gospodarjenju s finančnimi prihranki. Čeprav se vsako leto pojavljajo neke nove oblike finančnih naložb, sem se sam posvetil le najzanimivejšim iz vidika dostopnosti malemu oziroma individualnemu vlagatelju. Podrobneje sem opisal bančne vloge, obveznice, delnice, investicijske sklade in naložbena življenjska zavarovanje, prav tako pa sem se dotaknil tudi bolj tveganega področja, trgovanja z valutami. Glede na odnos do tveganja in glede na svoje investitorske/trgovalne sposobnosti se bo vsak posameznik odločil, kolikšen odstotek svojega portfelja bo namenil posamezni finančni naložbi. Nekateri se bodo bolj posvetili delnicam in valutam, medtem ko bodo drugi svoja sredstva raje vložili v razne sklade in obveznice.
Sledil je prikaz metod in modelov za ocenjevanje vrednosti podjetij. Odločil sem se za predstavitev na sredstvih (metoda čiste sedanje vrednosti, metoda presežnih donosov), na donosih (metoda diskontiranja, metoda kapitalizacije) in na tržnih primerjavah temelječih metod (metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzi, metoda primerljivih kupoprodaj podjetij). Te metode nam dajo dober vpogled v dejansko poslovanje podjetij, prav tako pa nam prikažejo njihovo realno vrednost na trgu, kar nam lahko zelo olajša odločitev o nakupu ali nenakupu določene delnice, obveznice ali sklada.
V obsežni drugi točki magistrske naloge sem se posvetil tudi načinom pridobivanja informacij individualnega investitorja. Predstavil sem različne načine pridobivanja informacij preko raznih plačljivih in neplačljivih spletnih strani, za katerimi večkrat stojijo večja investicijska podjetja, dotaknil pa sem se tudi zanimivega področja spremljanja raznih blogov, kjer borzni guruji predstavljajo svoje vizije, poglede in tehnike. Področje pridobivanja informacij je zelo pomembno, saj bomo lahko le s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami pri našem trgovanju dolgoročno uspešni. Za individualnega investitorja je priporočljivo, da zna sam opraviti temeljno in tehnično analizo vrednostnih papirjev, saj se bo na podlagi pridobljenih informacij lažje odločil o smotrnosti posamezne naložbe.
Naslednje poglavje sem posvetil predstavitvi in primerjavi posameznih trgovalnih platform, ki so v zadnjem obdobju vse bolj razširjene in priljubljene. Predstavil sem tiste trgovalne platforme, ki se mi zdijo varne in enostavne za uporabo in sem jih že tudi sam preizkusil. Te so: TradePort, plus500 in eToro.
Drugo točko magistrske naloge sem zaključil s predstavitvijo različnih tipov grafov, ki so nam lahko v veliko pomoč pri trgovanju, saj nam prikažejo gibanje tečajev v preteklosti in nam tako posledično pomagajo predvideti tudi gibanje tečajev v prihodnje. Sledila je še primerjava tehnične in temeljne analize ter prikaz njune uporabnosti iz vidika individualnega investitorja.
V tretji točki, s katero sem sklenil prvi del magistrske naloge, sem se posvetil psihološkim dejavnikom odločanja vlagateljev. Investitorji navadno težimo k doseganju nadpovprečnih donosov, kar lahko privede do neracionalnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo opravljati s tveganjem in se zavedamo raznih pasti investiranja, kot so premajhna razprši
Keywords: investiranje, individualni investitor, finančne naložbe, vrednostni papirji, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalne platforme, grafi, psihološki dejavniki odločanja, trgovalne tehnike in metode, delnica, valutni tečaj, borzni indeks, tveganje, trgovalne strategije.
Published in DKUM: 14.01.2014; Views: 1769; Downloads: 315
Full text (7,29 MB) |
10. VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST ŠTUDENTOV PRI ŠTUDIJU NA UM FOVTina Šikonja, 2011, undergraduate thesis Abstract: Študenti se soočajo z različnimi težavami, kar vpliva na njihov uspeh pri študiju. V današnjem času je tempo življenja vedno hitrejši, tehnologija izredno hitro napreduje, zato se od ljudi zahteva, da so v koraku s časom. Potrebnega je vse več znanja. Iz tega razloga smo se usmerili v uspešnost študentov, ki se trenutno izobražujejo. Osredotočili smo se na psihološke dejavnike, ker menimo, da ti najbolj vplivajo na uspeh pri študiju. Raziskavo smo opravili med študenti, ki obiskujejo Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo povzeli pet psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost študentov. Psihološki dejavniki zajemajo: spoznavne dejavnike učenja (umska sposobnost, kognitivna struktura, kognitivni stil), učne navade, učno motivacijo, emocionalno–osebnostne dejavnike učenja in socialno–psihološke dejavnike učenja. Vsak psihološki dejavnik učenja je posebej opisan in povezan s študentovim uspehom pri študiju. Na koncu obrazložimo nekaj tipičnih spodbud za učenje, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu študiju.
V praktičnem delu smo obdelali podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences, Statistični paket za sociološke znanosti) in jih interpretirali s pomočjo grafov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel. Postavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da imajo študenti prvega letnika manj učnih tehnik in navad v primerjavi s študenti tretjega letnika, prav tako pa višjim letnikom veliko več pomeni pridobitev boljše ocene pri izpitu kot študentom prvega letnika.
Keywords: študijski uspeh, psihološki dejavniki, učne navade, učna motivacija, emocionalno–osebnostni dejavniki učenja
Published in DKUM: 23.08.2011; Views: 5094; Downloads: 977
Full text (938,05 KB) |
