1. Serijski morilci : psihološke značilnosti in preiskovanjeJerneja Čuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1673; Downloads: 235
 Full text (1,29 MB) |
2. Psihološko profiliranje osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAndraž Šepul, 2019, undergraduate thesis Abstract: Profiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ.
V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja.
V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.
Keywords: diplomske naloge, profiliranje osumljencev, psihološke značilnosti, serijska kazniva dejanja, kriminalistične preiskave, spolni delikti
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1359; Downloads: 235
Full text (1,62 MB) |
3. DINAMIČNO PODJETNIŠTVO IN RAZLIKE MED SPOLOMAErika Pšeničnik, 2015, master's thesis Abstract: Izraz dinamično podjetništvo lahko v današnjem času pogosto zasledimo. Označuje hitrorastoča podjetja, katerih vodje so dinamični podjetniki. Raziskovalec David Birch (1987) jih je poimenoval po izjemno hitrih, elegantnih in okretnih živalih gazele.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili dinamično podjetništvo po različnih avtorjih, vpliv na gospodarstvo ter dejavnike rasti dinamičnega podjetništva. Raziskovalci se strinjajo, da so gazele gonilo gospodarske rasti in glavni ustvarjalci novih delovnih mest. Nato smo opredelili vodjo dinamičnega podjetja, to je dinamični podjetnik, ki ga opredeljuje kar nekaj pojmov kot so kreativnost, predvidevanje tveganja, usmerjenost v uspeh, inovativnost, ipd. Ker se v podjetništvo vključujejo tudi ženske, čeprav v manjši meri, smo ugotavljali razlike med spoloma ter razloge za manjšo vključenost žensk v podjetništvo.
Za uspešne podjetnike, ki vodijo dinamična podjetja so značilne določene lastnosti, katere jih ločijo od nepodjetnikov. V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne značilnosti podjetnika: starost, izobrazba, delovne izkušnje, znanja in veščine, položaj v družini ter psihološke značilnosti podjetnika (potrebo po neodvisnosti, potrebo po dosežkih, naklonjenost tveganju, notranji nadzor, samoučinkovitost in inovativnost).
V aplikativnem delu magistrskega dela smo predstavili slovenska dinamična podjetja -gazele v letu 2014. Nato smo se osredotočili na osebnostne in psihološke značilnosti podjetnika in podjetnic. Zanimalo nas je, kateri spol ima bolj izraženo določeno lastnost. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da imajo podjetnice višjo izobrazbo in manj delovnih izkušenj kot podjetniki. Pri psiholoških značilnosti pa nismo zaznali statistično značilnih razlik med spoloma, vendar moramo rezultate jemati z določeno mero previdnosti. Zanimalo nas je tudi, če spol vpliva na dejansko rast dinamičnih podjetij in ugotovili, da ne.
Keywords: dinamično podjetništvo, gazele, dejavniki rasti dinamičnega podjetništva, dinamični podjetnik in podjetnica, razlike med spoloma, osebnostne značilnosti podjetnika, psihološke značilnosti podjetnika.
Published in DKUM: 20.08.2015; Views: 2370; Downloads: 323
Full text (1,68 MB) |
4. Oblikovanje spominov pri storilcih kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloNina Ačić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Raziskave o spominu obdolžencev so sicer bolj skope, v primerjavi s spominom žrtve in prič. Vendar pa ne pomeni, da je v psihologiji to nova tema. Raziskave in študije na to temo potekajo že skoraj 100 let. Način, kako se storilci spomnijo in na kakšen način pripovedujejo o zločinu, zbuja vse več zanimanja pri raziskovalcih in strokovnjakih. Ti posvečajo vse večjo pozornost tej tematiki. Večina oseb, ki niso strokovnjaki, verjame, da je možno, da se oseba ne spomni dogodka kaznivega dejanja. Strokovnjaki na tem področju, pa so mnenja, da pride do popolne izgube spomina, zaradi posledice močnih čustev in ogromne količine zlorab opojnih substanc (alkohola, droge).
Ko preučujemo spomin obtožencev, ni pomembna le vsebina spomina, ampak tudi različna oblika spomina, amnezija proti vsiljenim spominom in različni pogledi (aspekti) na dogodek.
Obtoženci se pogosto za svoja dejanja, izgovarjajo na amnezijo. Še posebej takrat, ko gre za huda nasilna kazniva dejanja. Pri nekaterih gre za simulirano izgubo spomina, lahko pa nastanejo, kot posledica fizioloških dejavnikov (uživanje opojnih substanc). Prav tako, pa lahko pride tudi do delne ali popolne amnezije, ki pa nastane, kot posledica psihične stiske in/ali močnih čustev, zaradi zagrešenega zločina. Petdeset kanadskih morilcev je opisovalo svoj spomin na umor, na nenasilno kaznivo dejanje in njihovo najbolj pozitivno izkušnjo življenju. Preiskovalci so ugotovili, da se morilci popolnoma spomnijo umora in čutnih zaznav. Čeprav so disociativna nagnjenja povezana z izgubo spomina, ni nobenih pokazateljev, da bi bil spomin vidno prizadet.
Ugotovitve kažejo na to, da se spomin na umor s pomočjo močnih čustev, ki so povezani z zgrešitvijo umora, znatno izboljšuje.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, spomin, psihološke značilnosti, profiliranje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.01.2014; Views: 3219; Downloads: 167
Full text (647,14 KB) |
5. NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEVIngrid Zobec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka.
Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije.
V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Keywords: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Published in DKUM: 15.02.2013; Views: 2575; Downloads: 267
Full text (1,09 MB) |
