| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Usposabljanje policistov za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dejan Maljurić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Strelno orožje velja za najhujšo obliko med prisilnimi sredstvi. V zadnjih 19 letih je bilo med opravljanjem policijskih nalog v Sloveniji uporabljeno le 1,26-krat na leto (strel na osebo), kar je v primerjavi z ostalimi državami, na primer ZDA, zelo redko. V diplomskem delu smo predstavili strelno orožje in ostala prisilna sredstva, ki jih lahko policisti uporabijo med opravljanjem policijskih nalog. Navedli smo cilje in pogoje uporabe posameznega prisilnega sredstva ter prisilna sredstva razdelili glede na ciljno skupino, zoper katero so uporabljena – uporaba prisilnih sredstev proti posamezniku in uporaba prisilnih sredstev proti množici. Glede na to, da je tema diplomskega dela vezana na strelno orožje, smo se bolj osredotočili na strelno orožje. A ker je zakonita, strokovna in učinkovita uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva pogojena z ustreznim usposabljanjem za uporabo strelnega orožja, smo se osredotočili tudi na usposabljanje policistov za uporabo omenjenega prisilnega sredstva. Opredelili smo cilje in namen usposabljanja, predstavili potek osnovnega usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja policistov za uporabo strelnega orožja ter na kratko opisali posamezne vrste strelnega orožja, ki so v uporabi v slovenski policiji. Uporaba strelnega orožja, stresno in obremenjujoče delo, težke in kritične situacije lahko pustijo psihološke posledice, zato sta policistom na voljo 24-urna psihološka pomoč in psihološka podpora (nudijo jo policijski zaupniki). Tam lahko s strokovnjakom odkrito spregovorijo o svojih težavah, se psihološko razbremenijo ter svoje delo še naprej kakovostno in z veseljem opravljajo.
Keywords: usposabljanje policistov, strelno orožje, prisilna sredstva, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.12.2023; Views: 323; Downloads: 40
.pdf Full text (1010,88 KB)

2.
Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko delo
Lucija Tušek, 2022, master's thesis

Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 511; Downloads: 105
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Analiza stresa na delovnem mestu policista na Policijski upravi Kranj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Damjana Filip, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Poklic policista je zagotovo eden izmed bolj stresnih, zato je že sama izbira primernih kandidatov za zaposlitev izrednega pomena. Pri svojem delu morajo policisti delovati zakonito in strokovno, ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Poznati morajo zakone, uredbe in spremljati spremembe na tem področju. Policisti pri opravljanju policijskih nalog lahko uporabijo prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper kršitelje, ti pa morajo biti uporabljeni po načelu sorazmernosti. Pri svojem delu, ki je pretežno terensko se nemalokrat znajdejo v različnih stresnih situacijah, tudi nevarnih postopkih, zato imajo na voljo 24 urno psihološko pomoč. Na voljo imajo tudi podporo policijskih zaupnikov, katero zagotavljajo kolegi iz njihovih vrst. V diplomskem delu smo predstavili možnosti zagotavljanja omenjenih pomoči, z izvedeno anketo na Policijski upravi Kranj pa smo ugotavljali v kolikšni meri se zaposleni na delovnem mestu policista za tovrstno pomoč odločajo ali pa morda pomoči ne sprejmejo zaradi predsodkov. Predpostavljali smo, da policisti stres občutijo, vendar se z njim ustrezno in pravočasno soočijo. V okviru anketne smo uporabili tudi prilagojen vprašalnik operativnega in vprašalnik organizacijskega stresa s katerima smo ugotavljali kateri stresorji so policistom povzročili največ stresa v zadnjih 6 mesecih. Izvedli smo tudi intervju z Mirjano Savić, višjo policijsko inšpektorico - psihologinjo. V diplomskem delu smo predstavili izbirni postopek za policiste kandidate. Opredelili smo vrste, simptome ter faze stresa. Pozornost smo namenili stresorjem na delovnem mestu policista ter preučili kakšne posledice ima stres na posameznika kot tudi na organizacijo.
Keywords: diplomske naloge, policist, stres, faze stresa, delovno mesto, stresorji, psihološka pomoč
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 894; Downloads: 123
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Psihološka pomoč poklicnim gasilcem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klemen Bohinec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je povzeta raziskava o vplivu stresnih situacij in psihološki pomoči poklicnim gasilcem. Pomen psihološke pomoči interventnim službam se povečuje, vpeljava sistema pomoči pa je postopna in skladna s potrebami. Psihološka pomoč se nudi reševalcem nujne medicinske pomoči, poklicnim gasilcem, policistom in vojakom. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj je stres, kako vpliva na poklicnega gasilca in kakšen je sistem psihološke pomoči v poklicnih gasilskih enotah. Raziskava je bila opravljena s pomočjo strokovne literature, tujih raziskav in anketiranjem. Anketa je bila izvedena med poklicnimi gasilci Gasilsko reševanje službe Kranj. V anketi je sodelovalo 39 poklicnih gasilcev, ki so podali odgovore na različne tipe zastavljenih vprašanj. S pomočjo odgovorov anketirancev je bilo podano mnenje o doživljanju stresnih situacij na interveniranju oziroma pri opravljanju dela ter o podpori in psihološki pomoči, ki so jo deležni. Stres je med poklicnimi gasilci prisoten in povzroča občutke nelagodja, spopadanje s situacijo pa je odvisno od vsakega posameznika. Določeni posamezniki potrebujejo pri spopadanju s stresom in njegovimi posledicami več zunanje pomoči, bodisi s strani družine ali sodelavcev bodisi s strani strokovno usposobljenega osebja. Viri samopomoči so različni in odvisni od posameznikovih navad. Diplomsko delo je s pomočjo raziskave dokazalo, da je stres vedno bolj prisoten. Poklicni gasilci so med bolj izpostavljenimi, zato je odločitev o vpeljavi sistema psihološke pomoči pravilna.
Keywords: diplomske naloge, poklicni gasilec, stres, posttravmatska motnja, psihološka pomoč, psihološki zaupnik
Published in DKUM: 06.05.2022; Views: 642; Downloads: 76
.pdf Full text (775,49 KB)

5.
Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alenka Radej, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Keywords: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 827; Downloads: 109
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Timi Berghaus, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Keywords: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Published in DKUM: 07.05.2021; Views: 995; Downloads: 106
.pdf Full text (1,49 MB)

7.
Stres pri policistih in koriščenje interventne psihološke pomoči : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Pleško, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskala kako in v kolikšni meri stres vpliva na policiste. S stresnimi situacijami se v današnjih časih srečujemo na vsakem koraku. Policisti so zaradi napornega, nepredvidljivega in večkrat nevarnega dela stresu izpostavljeni še toliko bolj. Stalna izpostavljenost stresnim situacijam lahko posledično privede do raznih obolenj, nezadovoljstva, uživanja prepovedanih substanc ali celo do (poskusa) samomora. Zato je pomembno, da se policisti znajo soočati in premagovati stres, saj lahko le tako v popolnosti opravljajo svoje dolžnosti. V primeru travmatičnih dogodkov pa je uslužbencem policije na voljo 24-urna interventna psihološka pomoč z namenom, da se policistu nudi ustrezno podporo, ki jo v danem trenutku potrebuje. Med raziskovanjem pa sem prišla do ugotovitve, da le peščica policistov dejansko izkorišča psihološko pomoč, pa čeprav je le ta namenjena vsem uslužbencem policije, vsakodnevno, vse dni v letu. Na začetku diplomskega dela so opisani cilji, hipoteze in metode raziskovanja. Po uvodnem delu sledi opis poklica policista, njihove naloge in kriteriji za zaposlitev. Nato je podrobneje opisan stres in njegova sestava. Večino diplomske naloge pa smo se osredotočali na posledice stresa na splošno in kako se kažejo posledice stresa pri policistih. Osredotočili smo se tudi na interventno psihološko pomoč v Sloveniji in njeno delovanje. Na koncu sledi še razprava in zaključek.
Keywords: diplomske naloge, stres, policisti, interventna psihološka pomoč
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 751; Downloads: 134
.pdf Full text (1,12 MB)

8.
Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
David Somensary, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o stresnosti policijskega dela ter kako so k stresu, posttravmatski stresni motnji in njunim posledicam izpostavljeni policisti pri svojem vsakdanjem delu. Namen diplomskega dela je tudi osvestiti policiste in morda tudi druge, kako, kje in na kakšen način lahko poiščejo strokovno pomoč ter kdo in na kakšen način jo nudi. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena je s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil razdeljen znotraj Policijske uprave Nova Gorica (SKP PU Nova Gorica, OKC PU Nova Gorica, PPP Nova Gorica, PP Ajdovščina, PP Bovec, PP Nova Gorica in PP Tolmin), in sicer na različnih sistematiziranih delovnih mestih kot so: policist, policist – starejši policist, policist – stalni dežurni, policist – vodja policijskega okoliša, policist – kriminalist in drugo. Za namen raziskave smo zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali Policija kot delodajalec skrbi za ustrezno in pravočasno pomoč policistom, ali travmatični dogodek pri večini policistov ne pusti negativnih posledic in ali imajo policisti predsodke pred iskanjem psihološke pomoči. Rezultati anketnega vprašalnika "Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč" so pokazali, da policisti imajo predsodke pred iskanjem psihološke pomoči. Z neposredno trditvijo o lastnih predsodkih pri trditvi št. 4 – Psihološke pomoči zaradi predsodka ne bom uporabil/a, se je sicer strinjal manjši odstotek anketiranih policistov, vendar jih več kot polovica meni, da imajo predsodke drugi policisti. Prav tako so zgovorni odgovori policistov na odprto vprašanje št. 14 – V katerem primeru bi se odločili za psihološko pomoč zaradi travmatičnega dogodka v službi, ko jih, kar slaba tretjina v nobenem primeru ne bi iskala psihološke pomoči ob travmatičnem dogodku v službi. Menimo, da so rezultati skladni s pogostim stereotipom, da mora biti policist „super junak“, ki mu nič ne pride do živega.
Keywords: diplomske naloge, stres, posttravmatska stresna motnja, psihološka pomoč
Published in DKUM: 25.02.2020; Views: 1178; Downloads: 224
.pdf Full text (723,41 KB)

9.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Keywords: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 1164; Downloads: 144
.pdf Full text (591,16 KB)

10.
Stres pri prostovoljnih gasilcih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nina Smrečnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pri današnjem načinu ter tempu življenja smo ljudje še bolj izpostavljeni stresu. Danes že v osnovni šoli vsakodnevno pričakujejo od otrok vedno več. V službi od nas vedno znova pričakujejo, da bomo na vseh področjih uspešni brez padcev in učenja novih stvari. Nekaterim je lahko zelo stresna že preprosta stvar, kot je na primer pot do službe ali nazaj zaradi vse gneče, ki nastane ob jutranji oziroma popoldanski konici. Spet drugim niti pomembnejše stvari ali odločitve ne pridejo »do živega«. Vsak posameznik pa se s stresom sooči na svoj način. Naj si bo to strokovna pomoč, pogovor s prijatelji, ukvarjanje z raznimi hobiji, joga, dihalne vaje in drugo. V diplomski nalogi smo pod drobnogled vzeli prostovoljne gasilce in gasilke ter to, kako oni doživljajo stres ob opravljanju dela prostovoljnih gasilcev. Kljub majhnemu številu prebivalcev v Sloveniji imamo kar dobrih 160.000 prostovoljnih gasilcev. Premalokrat se zavemo, kakšnim stresnim situacijam se izpostavljajo prostovoljni gasilci. Če doživljajo stres že v svojem zasebnem življenju, kako močno šele lahko krizne situacije, s katerimi se prostovoljno in brez plačila izpostavljajo pri opravljanju dela prostovoljnega gasilstva, vplivajo nanje. Vendar je kljub vsemu njihova prva misel, da nudijo pomoč ljudem, ki so je potrebni.
Keywords: gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, gasilci, stres, stresorji, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.07.2017; Views: 1504; Downloads: 309
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 15.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica