| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor
Timi Berghaus, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Keywords: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Published: 07.05.2021; Views: 153; Downloads: 28
.pdf Full text (1,49 MB)

2.
Stres pri policistih in koriščenje interventne psihološke pomoči
Katja Pleško, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskala kako in v kolikšni meri stres vpliva na policiste. S stresnimi situacijami se v današnjih časih srečujemo na vsakem koraku. Policisti so zaradi napornega, nepredvidljivega in večkrat nevarnega dela stresu izpostavljeni še toliko bolj. Stalna izpostavljenost stresnim situacijam lahko posledično privede do raznih obolenj, nezadovoljstva, uživanja prepovedanih substanc ali celo do (poskusa) samomora. Zato je pomembno, da se policisti znajo soočati in premagovati stres, saj lahko le tako v popolnosti opravljajo svoje dolžnosti. V primeru travmatičnih dogodkov pa je uslužbencem policije na voljo 24-urna interventna psihološka pomoč z namenom, da se policistu nudi ustrezno podporo, ki jo v danem trenutku potrebuje. Med raziskovanjem pa sem prišla do ugotovitve, da le peščica policistov dejansko izkorišča psihološko pomoč, pa čeprav je le ta namenjena vsem uslužbencem policije, vsakodnevno, vse dni v letu. Na začetku diplomskega dela so opisani cilji, hipoteze in metode raziskovanja. Po uvodnem delu sledi opis poklica policista, njihove naloge in kriteriji za zaposlitev. Nato je podrobneje opisan stres in njegova sestava. Večino diplomske naloge pa smo se osredotočali na posledice stresa na splošno in kako se kažejo posledice stresa pri policistih. Osredotočili smo se tudi na interventno psihološko pomoč v Sloveniji in njeno delovanje. Na koncu sledi še razprava in zaključek.
Keywords: diplomske naloge, stres, policisti, interventna psihološka pomoč
Published: 09.06.2020; Views: 254; Downloads: 55
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč
David Somensary, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o stresnosti policijskega dela ter kako so k stresu, posttravmatski stresni motnji in njunim posledicam izpostavljeni policisti pri svojem vsakdanjem delu. Namen diplomskega dela je tudi osvestiti policiste in morda tudi druge, kako, kje in na kakšen način lahko poiščejo strokovno pomoč ter kdo in na kakšen način jo nudi. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena je s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil razdeljen znotraj Policijske uprave Nova Gorica (SKP PU Nova Gorica, OKC PU Nova Gorica, PPP Nova Gorica, PP Ajdovščina, PP Bovec, PP Nova Gorica in PP Tolmin), in sicer na različnih sistematiziranih delovnih mestih kot so: policist, policist – starejši policist, policist – stalni dežurni, policist – vodja policijskega okoliša, policist – kriminalist in drugo. Za namen raziskave smo zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali Policija kot delodajalec skrbi za ustrezno in pravočasno pomoč policistom, ali travmatični dogodek pri večini policistov ne pusti negativnih posledic in ali imajo policisti predsodke pred iskanjem psihološke pomoči. Rezultati anketnega vprašalnika "Vpliv travmatičnih dogodkov na delo policista in psihološka pomoč" so pokazali, da policisti imajo predsodke pred iskanjem psihološke pomoči. Z neposredno trditvijo o lastnih predsodkih pri trditvi št. 4 – Psihološke pomoči zaradi predsodka ne bom uporabil/a, se je sicer strinjal manjši odstotek anketiranih policistov, vendar jih več kot polovica meni, da imajo predsodke drugi policisti. Prav tako so zgovorni odgovori policistov na odprto vprašanje št. 14 – V katerem primeru bi se odločili za psihološko pomoč zaradi travmatičnega dogodka v službi, ko jih, kar slaba tretjina v nobenem primeru ne bi iskala psihološke pomoči ob travmatičnem dogodku v službi. Menimo, da so rezultati skladni s pogostim stereotipom, da mora biti policist „super junak“, ki mu nič ne pride do živega.
Keywords: diplomske naloge, stres, posttravmatska stresna motnja, psihološka pomoč
Published: 25.02.2020; Views: 326; Downloads: 60
.pdf Full text (723,41 KB)

4.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Keywords: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Published: 25.10.2019; Views: 504; Downloads: 90
.pdf Full text (591,16 KB)

5.
Stres pri prostovoljnih gasilcih
Nina Smrečnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pri današnjem načinu ter tempu življenja smo ljudje še bolj izpostavljeni stresu. Danes že v osnovni šoli vsakodnevno pričakujejo od otrok vedno več. V službi od nas vedno znova pričakujejo, da bomo na vseh področjih uspešni brez padcev in učenja novih stvari. Nekaterim je lahko zelo stresna že preprosta stvar, kot je na primer pot do službe ali nazaj zaradi vse gneče, ki nastane ob jutranji oziroma popoldanski konici. Spet drugim niti pomembnejše stvari ali odločitve ne pridejo »do živega«. Vsak posameznik pa se s stresom sooči na svoj način. Naj si bo to strokovna pomoč, pogovor s prijatelji, ukvarjanje z raznimi hobiji, joga, dihalne vaje in drugo. V diplomski nalogi smo pod drobnogled vzeli prostovoljne gasilce in gasilke ter to, kako oni doživljajo stres ob opravljanju dela prostovoljnih gasilcev. Kljub majhnemu številu prebivalcev v Sloveniji imamo kar dobrih 160.000 prostovoljnih gasilcev. Premalokrat se zavemo, kakšnim stresnim situacijam se izpostavljajo prostovoljni gasilci. Če doživljajo stres že v svojem zasebnem življenju, kako močno šele lahko krizne situacije, s katerimi se prostovoljno in brez plačila izpostavljajo pri opravljanju dela prostovoljnega gasilstva, vplivajo nanje. Vendar je kljub vsemu njihova prva misel, da nudijo pomoč ljudem, ki so je potrebni.
Keywords: gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, gasilci, stres, stresorji, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published: 06.07.2017; Views: 946; Downloads: 259
.pdf Full text (1,32 MB)

6.
Talci
Primož Mozetič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma. Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Keywords: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published: 08.01.2016; Views: 1460; Downloads: 86
.pdf Full text (501,35 KB)

7.
Kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom
Vanja Uran, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diseminirani plazmocitom je krvotvorno rakavo obolenje. Prizadenejo limfocite B, ki so odgovorni za nastajanje protiteles. Spremenjeni limfociti B se postopoma pričnejo kopičiti v kostnem mozgu, kjer zdravim celicam jemljejo prostor. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom ter ugotoviti spremembe, s katerimi se spopadajo ob pojavu bolezni.
Keywords: plazmocitom, kakovost življenja, vloga medicinske sestre, družina, psihološka pomoč, društvo Limfom.
Published: 25.11.2013; Views: 1410; Downloads: 121
.pdf Full text (1012,38 KB)

8.
Samomori med policisti - primerjava z vojaki : diplomsko delo
Lucijan Cverlin, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: policija, policisti, vojska, vojaki, stres, samomori, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published: 18.10.2011; Views: 1633; Downloads: 216
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica