Search the digital library catalog

Abstract: Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.
Keywords: K zdravju usmerjeno vodenje, validacija, psihofizično zdravje, izgorelost, delovne zahteve in viri, delovno zadovoljstvo, transformacijsko vodenje
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,81 MB)

Abstract: Tempo življenja povprečnega človeka je enostavno prehiter, vse hočemo narediti takoj, zdaj, v tem trenutku. Preveč smo izpostavljeni raznim stresnim situacijam, ki pa na nas zelo slabo vplivajo tako fizično kot tudi psihično. Preveč imamo skrbi, preveč se obremenjujemo s stvarmi, ki mogoče niso tako zelo pomembne. In tukaj na nek način pozabimo na nas, na naše psihofizično zdravje. In na tem mestu je oglaševanje tisto, ki nas opozarja, da moramo vedeti, kakšno hrano uživamo, koliko te hrane uživamo, kako jo uživamo in ali se dovolj gibamo. Povsod vidimo razne reklamne panoje, bilboarde, razne promocije in degustacije, letake, prospekte, tudi na TV, radiu, internetu ipd. zasledimo oglaševanje o zdravem prehranjevanju ter gibanju, torej nas oglaševanje spremlja vsepovsod. Najbolj množično oglaševanje današnjega časa je oglaševanje na internetu, splet nam daje vse informacije, ki jih potrebujemo, dostopen je kjerkoli in kadarkoli. Cilj te naloge je predvsem ta, da ugotovimo, ali oglaševanje vpliva na potrošnika in njegovo odločitev o nakupu zdrave prehrane. V teoretičnem delu magistrske naloge želimo prikazati, kako oglaševanje definirajo razni strokovnjaki, kako sploh je oblikovano uspešno komuniciranje, preko katerih medijev lahko oglašujemo. V teoriji smo tudi želeli preveriti, kako biti čim bolj kreativen, učinkovit ter uspešen v oglaševalskih akcijah. Pomembno se nam je tudi zdelo, da v teoriji namenimo nekaj poglavij o zdravi prehrani, njenem pomenu, kakšne so naše prehranjevalne navade ter nekaj o kulturi prehranjevanja. Praktični del naloge je namenjen raziskavi, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli izvedeti, kakšen vpliv ima oglaševanje na naše anketirance. Želeli smo tudi izvedeti, kako se prehranjujejo, ali se gibljejo, če prebirajo revije o zdravem prehranjevanju. Dejstvo je, da se naši anketiranci zavedajo, da prehrana dolgoročno vpliva na zdravje posameznika. Tudi večina naših anketirancev se v prostem času ukvarja s športom, veliko jedo domačo pridelano zelenjavo in sadje. Po izsledkih naše raziskave pa jih v dejanski nakup zdrave prehrane prepriča njihovo lastno zdravstveno stanje. Torej lahko rečemo, da se naši anketiranci dobro ozaveščajo o zdravem načinu prehranjevanja. Kar pa se tiče samega oglaševanja lahko povzamemo, da se ne ozirajo toliko na oglaševanje o zdravi prehrani, in samo oglaševanje nekako ne vpliva na njihov nakup.
Keywords: psihofizično zdravje, zdrava prehrana, gibanje, oglaševanje, internet, zgodovina oglaševanja, cilji oglaševanja, strategije oglaševanja, kreativnost v oglaševanju, časovni potek oglaševanja.
Published in DKUM: 12.12.2017; Views: 1441; Downloads: 204
Full text (1,62 MB)