| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
FEMINISTIČNA PROBLEMATIZACIJA OBRAVNAVE ŽENSKE SEKSUALNOSTI
Tamara Žerjav, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Naloga teoretično obravnava nekatere pomembnejše teorije ženske seksualnosti in povezavo slednje z močjo in družbenim položajem žensk. Vključuje psihoanalitični pogled Sigmunda Freuda na ženski seksualni razvoj in feministične kritike tega razumevanja s stališča družbenega konstruktivizma, zlasti pa se osredotoča na opredelitev oblasti v teoriji Michela Foucaulta in povezavo oblasti s konstrukcijo ženskega telesa ter ženskega seksualnega subjekta. Končno so analitična orodja in koncepti, ki jih nudijo feministične teorije in kritike ter Foucaultova teorija, uporabljeni pri obravnavi podobe in konstrukcije ženske seksualnosti v sodobnih slovenskih medijih, namenjenih ženskam. Pri tem avtorica ugotavlja, da se je z družbenim položajem žensk spremenila tudi njihova javna podoba ter seksualna vloga in podoba. Slednja delno izhaja tudi iz feminističnih kritik iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar pa ne vključuje družbene kritičnosti takratne obravnave seksualnosti in političnosti kolektivnega delovanja.
Keywords: feminizem, Foucault, medijska podoba, psihoanaliza, oblast, seksualnost
Published: 25.11.2009; Views: 2519; Downloads: 880
.pdf Full text (601,04 KB)

2.
UTAJITEV NEJEVERE, PRIMER AVATAR
Ana Štruc, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Danes živimo v svetu, kjer smo obkroženi z različnimi medijskimi vsebinami — bodisi zvočnimi, vizualnimi ali oboje. Kakšen vpliv ima na človeka, njegovo delovanje in razmišljanje vedno naprednejša tehnologija in mediji, je vprašanje, ki bi se mu moral posvetiti vsak posameznik, ki je izpostavljen različnim medijskim vsebinam. Sama sem se v svoji diplomski nalogi posvetila predvsem pojmu utajitev nejevere in v kakšni povezavi je le-ta s filmom in njegovim doživljanjem. Lahko ga pojmujemo kot prostovoljno dejanje občinstva, ki zavedno spregleda posamezne omejitve določenega medija z željo, da bolj doživijo zgodbo in verjamejo vanjo. Občinstvo se zatorej odpove kritični sodbi filma in njegovih morebitnih tehničnih in drugih pomanjkljivosti, v zameno za dobro zabavo.
Keywords: utajitev nejevere, film, psihoanaliza, 3D tehnologija, Avatar
Published: 13.09.2010; Views: 7598; Downloads: 121
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
SPOLNO IZGUBLJENE EKSISTENCE, FRANK WEDEKIND IN SLAVKO GRUM KOT ZAPELJEVALCA V ŽIVLJENJE
Urška Krajnc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj pričujoče diplomske naloge je bil, predstavitev dveh avtorjev v celoti; Franka Wedekinda in Slavka Gruma. Predstavljena sta življenjepisa, obdobje, v katerem sta delovala, dramsko ustvarjanje in tudi druga dela, recepcija, zgradba, stil, nastanek in motivi dram (Frühlings Erwachen/Pomladno prebujenje in Dogodek v mestu Gogi). Drami sta primerjani z analizo analogičnega in antitetičnega paralelizma. V delu smo potrdili tezo o podobnih in enakih motivih, pokazalo pa se je tudi, da so med avtorjema velike razlike. Izhajata iz povsem drugačnih življenjskih okolij, kar je vplivalo tudi na njuna dela. Wedekindovo literarno ustvarjanje je precej obsežnejše od Grumovega. Predstavljeni drami pa nimata tipičnih lastnosti literarnega obdobja v katerem sta nastali (po strukturi in vsebini), kar je vplivalo tudi na recepcijo. Pri Wedekindu je bila sporna tematika in še izvedba. Oboje je zadrževalo uprizoritev. Grum teh težav ni imel. Drami se razlikujeta po zgradbi; Frühlings Erwachen je odprti tip drame, Dogodek v mestu Gogi pa je kratka dvodejanka. Nastanek del je povezan s pomembnostjo teme in z življenjem. S primerjavo motivov so bile ugotovljene podobnosti in razlike. Prva podobnost je že v samem naslovu obeh dram, ki sta povezana s temo spolnost. Motiv pričakovanja, pravzaprav najpomembnejši motiv, zaznamuje obe drami in se ne izpolni. To ima bistvene, tragične posledice za skoraj vse dramske osebe. S primerjavo motiva krivde so razkrinkani karakterji vseh dramskih oseb in poudarjen pomen obeh dram; dvojna morala in zavrtost.
Keywords: Frühlings Erwachen, Dogodek v mestu Gogi, recepcija, nastanek, teme, psihoanaliza, motivi Frank Wedekind, Slavko Grum
Published: 09.09.2011; Views: 3201; Downloads: 159
.pdf Full text (5,84 MB)

4.
ZLOČINI MOŠKIH LIKOV V IZBRANIH DELIH DOSTOJEVSKEGA
Bojana Pauman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo zajema analizo izbranih moških likov in njihovih zločinov v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi, ruskega avtorja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Oba romana povezujejo temeljna bivanjska vprašanja o dobrem in zlem, življenjskih vrednotah, življenjskem smislu. V ospredje je postavljeno svetovnonazorsko vprašanje, ki je mučilo tudi samega Dostojevskega ali je Bog ali ne. Podlaga romana Zločin in kazen je odtujenost od družbe in družine glavnega junaka Rodiona Romanoviča Raskolnikova, nihilizem in ideja o nadčloveku. V romanu Bratje Karamazovi, ki velja za najboljše delo Dostojevskega, se prepletajo občutki socialne neenakosti in upora, družbene kritike, trpljenje, očetomor, ruska ideja, dejavna ljubezen ter razmišljanja o Bogu. Stična točka obeh romanov je umor. Oba romana imata tudi drobce avtobiografskosti. Ta je vidna v obsodbi na prisilno delo v Sibiriji, ki ga je doživel Dostojevski sam, v karakterizaciji likov, ki so podobni samemu Dostojevskemu in v sovraštvu do očeta, ki ima korenine v Dostojevskemu. Ker je Dostojevski vidni predstavnik psihološkega realizma, so temu tudi primerno oblikovani liki. Poudarjena je subjektivnost človekove osebnosti. Predstavljene so globoke plasti človekove duševnosti, ki se odražajo v govorjenju, razmišljanju, videzu likov.
Keywords: Ključne besede Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, realizem, nihilizem, psihoanaliza, umor.
Published: 12.06.2012; Views: 2085; Downloads: 663
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
LATENTNO V SÜSKINDOVEM ROMANU PARFUM
Valerija Korošec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira roman Parfum s pomočjo freudovskih psihoanalitičnih konceptov, pri čemer so obravnavani glavni lik Jean-Baptiste Grenouille, stranski liki, njihovi medsebojni odnosi ter pomen simbolov, fantazij in sanj, ki se pojavijo v romanu. Analiza je pokazala, da je Grenouille, zaradi izgube matere in zavračanja v otroštvu, patološka osebnost, ki ne razvije vesti (superega). Njegovo delovanje usmerja nezavedno, ki hlepi po ugodju. To ugodje pa mu prinašajo vonji, saj so ti njegov libidinalni objekt. Še posebej močno fiksacijo libida predstavlja vonj deklice z mirabelami, ki jo umori. Ob umiku v rov na Plomb du Cantal se mu zgodi regresija libida na vonj umorjene deklice, ki s pomočjo fantazij izoblikuje Grenouilla v narcisoidnega psihopata. Ugotovili smo, da stranske like odlikuje nemoralnost, ki izhaja iz nebrzdanih, prepovedanih želja, kar odločilno vpliva na njihove odnose z glavnim likom, obravnavane skozi učinek, izkoriščanje in krivdo. Med simboli vonj simbolizira resnico, medtem ko je parfum simbol za laž. S tema simboloma smo razložili tudi sporočilo romana, ki je povezano z vprašanjem fenomenologije zla v družbi. Odgovor na vprašanje, kako zlo nastaja, se uveljavlja in posledično zmaga, smo našli v freudovski strukturi osebnosti oz. v zmagi gonov nad superegom posameznika. Posamezniki so namreč tisti, ki v zameno za lastne koristi omogočajo zlu, da sčasoma postane vsemogočno in preraste v množično zablodo družbe. Ker se Süskindova družba nikdar ne ustavi, da bi povohala smrad lastne resnice in ji je posledično onemogočeno vsakršno spoznanje o sami sebi, je obsojena na večno pojavljanje zla (na Jean-Baptiste Grenouille).
Keywords: Sigmund Freud, psihoanaliza, nezavedno, sanje, fantazije, simboli, Patrick Süskind, Parfum, literatura, roman
Published: 06.06.2013; Views: 1900; Downloads: 313
.pdf Full text (912,04 KB)

6.
ANALIZA ŽENSKIH LIKOV V ROMANIH UČITELJICA KLAVIRJA, LJUBIMKI IN NASLADA ELFRIEDE JELINEK
Anka Vidmar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga skozi perspektivo marksistične in feministične literarne teorije analizira ženske like v treh romanih avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. V teoretičnem delu so predstavljene politične in kulturne razmere v Avstriji in njihov vpliv na sodobno avstrijsko književnost ter književnost avstrijskih pisateljic. Osnova analize književnih likov v Ljubimkah, Učiteljici klavirja in Nasladi so marksizem, feminizem in psihoanaliza. Naloga je zgrajena tako, da obravnava štiri dejavnike, in sicer imena, poklice, okolje in odnose ženskih književnih likov, pri čemer je predvsem v družbenem okolju in odnosih opazen močan vpliv patriarhata. V tem smislu je diplomska naloga, kakor tudi književnost Elfriede Jelinek, politična. Namen pisateljice je razbliniti blišč kapitalizma in osvetliti razloge ženske podrejenosti v patriarhatu, to pa ji uspeva s prikazom nasilja, vulgarnosti in s pretiravanji.
Keywords: Elfriede Jelinek, patriarhat, marksizem, feminizem, psihoanaliza, Ljubimki, Učiteljica klavirja, Naslada, ženski književni liki, kapitalizem, sodobna avstrijska književnost, avstrijske pisateljice, politika.
Published: 07.03.2014; Views: 2108; Downloads: 277
.pdf Full text (1,37 MB)

7.
MOČ TIŠINE V PSIHOANALIZI
Nuša Tojnko, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se dotika področja psihoterapije, natančneje psihoanalize. Terapevti pri svojem delu uporabljajo tudi tišino in nekateri ji pripisujejo velik pomen in zasluge pri uspešnem psihoterapevtskem procesu. Osredotočila sem se na njeno moč in pravilnost tega, o čemer terapevti poročajo. Je lahko tišina diagnostično sredstvo za oceno lastnega stanja? Lahko govorimo o tišini kot korektivni izkušnji za pacienta? In katere vrste tišin se v času psihoanalitskega procesa pojavljajo? Glavna raziskovalna metoda izhaja s področja deskriptivne empirične fenomenologije, ki se osredotoča na opis subjektivnih stanj. Ničesar namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega (Giorgi, 2009, str. 205). S pomočjo enostavnega vzorca in idiografske analize sem prišla do teorije, ki sem jo poskusno utemeljila (ang. grounded theory). V preučevanih primerih se je izkazalo, da je tišina pomembno orodje za pacienta, saj lažje diagnosticira lastno notranje stanje, ter za terapevta, ki lahko uporabi material iz tišine za nadaljnjo analizo. Tišina je prav tako pomembna za zagotavljanje sprejemajočega odnosa, kar pripelje do uspešnejšega psihoanalitičnega procesa (morda tudi korektivne izkušnje). Pojavijo se tudi različne vrste tišine, ki jih je mogoče umestiti v dimenzijo odnosa med terapevtom in pacientom.
Keywords: tišina, fenomenologija, psihoanaliza, moč tišine, psihoterapija
Published: 26.05.2014; Views: 1492; Downloads: 340
.pdf Full text (983,73 KB)

8.
Narcisistične in borderline motnje osebnosti
Peter Praper, 1994, review article

Abstract: Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.
Keywords: psihoanaliza, narcisizem, motnje osebnosti, objektni odnosi, psihopatologija
Published: 10.07.2015; Views: 926; Downloads: 148
URL Link to full text

9.
Za razvojno fazo specifične igre
Peter Praper, 1993, review article

Abstract: Psihoanalitična razvojna psihologija, ki temelji na teoriji objektnih odnosov ter preučuje strukturiranje ega, je najsodobnejši trend v razvoju psihoanalize. Novosti ne uvaja le v teorijo, ampak se dotika tudi klinične prakse. Prične že s tem, da redefinira psihoterapijo tako, da se jedro prizadevanja preusmeri iz predelav temeljnih konfliktov (ida) na podporo razvoja po ključnih razvojnih linijah ter jačanje adaptacijskih zmožnosti (na ego). Skozi prizmo razvoja danes drugače razumemo in ocenjujemo travmatska doživetja. Posebno nevarne so "za fazo specifične travme", to so tiste, ki razvoj po neki razvojni liniji zadenejo v kritičnih točkah, nakar se prične rušiti notranja struktura povezav med razvojnimi linijami. Kot enemu od pionirjev psihološke preventive se mi je porodila ideja, da bi bilo mogoče v kritičnih točkah razvoj tudi usmerjati in pospeševati. Igra - še posebej domišljijska - ima pri otrocih vedno tudi to funkcijo. Tako se mi je porodil pojem "za fazo specifične igre". Ustavili se bomo ob najbolj tipičnih razvojnih linijah ter pogledali mesto in vlogo domišljijskega igranja in prehoda na igranje iger (kar je že samo po sebi vaja avtonomije in samoiniciativnosti ob umeščanju samokontrole, kar zahteva, da se otrok identificira s pravili igre). Delavnica naj bi nam približala izkušnjo o tem, kam smo umestili svojo lastno igro in igranje. Za terapevta in še posebej za preventivca, ki mora biti inventiven in kreativen, bi namreč bilo porazno, če je izgubil otroški svet igre.
Keywords: psihoanaliza, otroška igra, razvojne linije, ego, objektni odnosi
Published: 10.07.2015; Views: 530; Downloads: 54
URL Link to full text

10.
Dinamično interpretativna, ali tudi razvojna diagnoza v tretmanu nepsihotičnih pacientov?
Peter Praper, 1992, review article

Abstract: Človekova osebnost je kot objekt opazovanja ena najtežjih področij raziskovanja. Do danes tudi moderne znanosti niso razvozljale te enigme. Psihoanaliza, ta misteriozna psihologija v senci, se je v zadnjih tridesetih letih razvila do dokaj konstinentne in koherentne teorije. Skozi klinično prakso je ohranila svojo moč obnavljanja in tako nadaljevala pot iz klasične Freudove teorije preko ego psihologije do teorije objektnih odnosov. Tako je psihoanaliza postala obenem psihoanalitična razvojna teorija. Po Freudovi teoriji psihoseksualnega razvoja so teorijo objektnih odnosov kot drugo razvojno teorijo pogosto zoperstavljali Freudovi teoriji. Sprožili so prepir kaj je pomembnejše - zadovoljevanje potreb in doživljanje ugodja ali navezovanje kontakta. Danes smo presegli nivo tega prepira, podobnega vprašanju, kaj je pomembnejše - kokoš ali jajce. Vemo, da govorimo o dveh aspektih razvoja. Z vidika klinične prakse Freudova teorija psihoseksualnega razvoja predstavlja osnovo dinamično - interpretativne diagnoze, medtem ko teorija objektnih odnosov, povezana z ego psihologijo, predstavlja izhodišče razvojne diagnoze, ki osvetljuje strukturiranje ega in selfa. Prispevek vključuje diskusijo o najpomembnejših razvojnih linijah ter o možnosti integracije obeh - dinamične in razvojne diagnoze.
Keywords: psihoanaliza, psihoterapija, diagnostika
Published: 10.07.2015; Views: 422; Downloads: 47
URL Link to full text

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica