| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Poznavanje novih psihoaktivnih substanc in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo
Katarina Slapnik, 2021, master's thesis

Abstract: Nove psihoaktivne substance (v nadaljevanju NPS) so navadno opredeljene kot snovi v čisti obliki ali pripravku, ki jih mednarodne konvencije o nadzoru drog ne urejajo, vendar lahko predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Njihovi uporabniki eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi katinoni, fenetilamini, piperazini, snovmi na osnovi rastlin, sintetičnimi opioidi, novimi benzodiazepini … Gre za snovi, ki še dandanes niso povsem razumljene, kar predstavlja težavo, tako njihovim uporabnikom, kot tudi zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik in posledično celotni družbi. Za namene magistrske naloge smo v januarju 2021 med prebivalci Slovenije izvedli raziskavo o poznavanju NPS in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo, poleg tega pa opravili tudi intervju s koordinatorjem testiranja, Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt, Markom Verdenikom. Ugotovili smo, da splošna javnost ne ve prav dosti o novih snoveh. Več kot polovica anketiranih sicer pozna izraza NPS oz. dizajnerske droge, vendar pa do težav prihaja pri poznavanju podrobnejših dejstev o teh substancah. Rezultati raziskave so pokazali, da mlajši anketiranci, v primerjavi s starejšimi, bolj verjetno poznajo omenjena termina, prav tako pa termina bolj verjetno poznajo višje izobraženi. Zanimalo nas je tudi, ali je uživanje psihoaktivnih substanc, kot so tobak, alkohol, konoplja, ekstazi in kokin, povezano s poznavanjem učinkov NPS. Izkazalo se je, da tisti, ki pogosteje uživajo tobačne izdelke, več vedo o učinkih novih substanc, uživanje ostalih psihoaktivnih substanc, pa na poznavanje ni imelo vpliva. Pozornost smo namenili še razširjenosti NPS v Sloveniji in prišli do zaključkov, da uporaba teh snovi pri nas ni zelo razširjena, a kljub temu, nevarnosti, ki jo nove droge prinašajo, ni mogoče zanemariti.
Keywords: prepovedane substance, psihoaktivne substance, dizajnerske droge, sintetične snovi, negativni učinki drog, magistrska dela
Published: 17.08.2021; Views: 102; Downloads: 39
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakov
Vesna Veršovnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Keywords: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Published: 09.01.2020; Views: 764; Downloads: 193
.pdf Full text (589,29 KB)

3.
Poznavanje posledic zlorabe drog med dijaki in študenti severovzhodne slovenije
Patricija Špilak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Droge ter odvisnost od njih so velik problem predvsem med mladimi. Število uživalcev drog po svetu in pri nas narašča, s tem pa naraščajo tudi težave v povezavi z njimi. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na mlade iz območja severovzhodne Slovenije. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje posledic zlorabe drog med dijaki in študenti na tem območju. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 12 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal l05 anketirancev od tega 42 dijakov in 63 študentov. Pridobljene rezultate smo nato obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali z grafi. Rezultati: Ugotovili smo, da so s posledicami zlorabe drog bolje seznanjeni študentje in da je splošno poznavanje posledic zlorabe drog, na območju severovzhodne Slovenije, slabo. Ugotovili smo tudi, da so dijaki ter študentje mnenja, da medicinska sestra ne informira mladostnikov dovolj o posledicah povezanih z drogami. Sklep: Še vedno veliko mladih zaradi različnih razlogov išče sprostitev v drogah. Znanja o posledicah nimajo dovolj, zato bi k zmanjšanju zlorabe drog pripomogla dodatna informiranost staršev ter otrok in dobri preventivni programi s strani zdravstvenega osebja.
Keywords: mladi, odvisnost, psihoaktivne snovi, medicinska sestra, preventivni programi, družina.
Published: 15.03.2019; Views: 469; Downloads: 105
.pdf Full text (596,91 KB)

4.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Keywords: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Published: 14.01.2019; Views: 1703; Downloads: 321
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Uporaba novih psihoaktivnih substanc
Katarina Slapnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem raziskala problematiko uporabe novih psihoaktivnih substanc. Novo psihoaktivno snov lahko definiramo kot narkotično drogo ali novo psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki je ni na seznamu Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in ki je ni na seznamih Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 ter predstavlja tveganje za javno zdravje. Gre za snovi, ki so bile modificirane že pred časom, vendar so na trgu postale popularne šele v zadnjih letih, in od tod tudi ime ''nove psihoaktivne substance''. Zanimalo me je predvsem, kakšni so učinki novih substanc, oz. ali so ti močnejši in nevarnejši za človekovo psiho in telo kot učinki tradicionalnih drog. Skozi raziskovanje sem prišla do sklepa, da imajo nove psihoaktivne substance bolj grozeč vpliv na uživalca, vseeno pa tega ne moremo trditi z gotovostjo, saj so informacije na področju toksičnosti in učinkov za zdaj še omejene. Zdravstvene težave, ki so posledica uživanja novih drog, so zapletene, nakup pripravkov pa je za razliko od tega preprostejši. Temu zlasti pripomore spletna prodaja na površinskem spletu, ki je dosegljiv prav vsakemu računalniško pisnemu posamezniku. Pozornost sem namenila tudi dokazovanju prisotnosti novih psihoaktivnih substanc v telesu. Velik problem in hkrati izziv za organe pregona ter zdravstvene delavce je ta, da jih s hitrimi, razširjenimi rutinskimi imunokemijskimi testi na droge v bioloških vzorcih ni mogoče zaznati. Prisotnost snovi v organizmu nam lahko potrdijo le dobre laboratorijske analize, ki jih pri nas izvaja Toksikološki laboratorij za sodno medicino na Medicinski fakulteti Ljubljana.
Keywords: diplomske naloge, nove psihoaktivne substance (NPS), droga, sintetične snovi, negativni učinki, odvisnost
Published: 15.10.2018; Views: 583; Downloads: 193
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo
Darko Faflek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Keywords: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Published: 10.10.2018; Views: 739; Downloads: 170
.pdf Full text (816,53 KB)

7.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki
Tosja Lipavc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Keywords: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 901; Downloads: 129
.pdf Full text (1009,58 KB)

8.
Povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka, učnim uspehom in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Karmen Osterc Kokotovič, 2016, master's thesis

Abstract: Problem, ki smo ga proučevali v magistrski nalogi, je povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine, pomen vključenosti staršev v šolanje otroka, učno uspešnost in obdobje mladostništva, v katerega segajo tudi prvi poskusi psihoaktivnih snovi. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti vključenost staršev v šolanje mladostnikov, učno uspešnost mladostnikov in poseganje mladostnikov po psihoaktivnih snoveh ter vlogo relevantnih demografskih podatkov pri tem. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev 9. razreda osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnika srednjih šol. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval Lestvico vpletenosti staršev iz Vprašalnika »Stil starševstva in vpletenost staršev« (Parenting Style and Parental Involvement PSPI; Paulson, 1994) in vprašanja o poseganju mladostnikov po psihoaktivnih snoveh. Rezultati so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bolj vključeni v njihovo šolanje, učno uspešnejši in imajo višja pričakovanja glede lastne stopnje izobrazbe. Starši so bolj vključeni v šolanje mlajših mladostnikov. Prav tako so v šolanje mladostnikov bolj vključeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Učno uspešnejši mladostniki imajo starše z višjo stopnjo izobrazbe in tudi pričakovanja njihovih staršev ter mladostnikova lastna pričakovanja glede najvišje zaključene izobrazbe so pri teh mladostnikih višja. Manj poskusov psihoaktivnih snovi je bilo pri mlajših mladostnikih in učno uspešnejših mladostnikih. Nadalje so rezultati raziskave pokazali, da se z višjo stopnjo vključenosti staršev v šolanje mladostnikov viša starost mladostnikov pri prvih poskusih psihoaktivnih snovi, znižuje se število poskusov različnih vrst psihoaktivnih snovi in pogostost uživanja psihoaktivnih snovi.
Keywords: družina, mladostnik, vključenost staršev v šolanje otrok, učna uspešnost, psihoaktivne snovi
Published: 05.10.2016; Views: 872; Downloads: 174
.pdf Full text (1,35 MB)

9.
Actio libera in causa
Kristjan Zahrastnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski kazensko pravni sistem je oblikovan po sodobnem evrokontinentalnem kazenskem pravu, ki sledi nemški tradiciji splošnega pojma kaznivega dejanja. Drugačen koncept je uveljavljen v anglo-ameriškem kazenskem pravnem sistemu. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu sestavljen iz treh elementov: izpolnjenosti biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde. Kaznivo dejanje lahko izvrši le tisti, ki je v prištevnem stanju, saj lahko le-ta nadzoruje in pravilno zaznava okoliščine, ki ga obdajajo, zato tudi zakon določa, da tisti, ki je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju, ni kriv. V orisu razvoja instituta actio libera in causa diplomsko delo predstavi zanimivejše in pomembnejše ureditve, ki so vplivale na razvoj. Poseben poudarek je na razvoju ureditve instituta v Jugoslaviji. Pojasnjene so tudi spremembe kazenskega zakonika v povezavi z navedenim institutom. Institut actio libera in causa pride v poštev pri ugotavljanju, ali je podana krivda storilca, saj določa krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru, ko si sam z uporabo drog ali drugimi psihoaktivnimi snovmi ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je pred izvršenim kaznivim dejanjem podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Dejali bi lahko, da sta potrebna dva elementa za krivdo neprištevnega storilca, prvi je, da se je storilec sam spravil v neprištevno stanje, za izpolnitev drugega elementa je treba storilcu očitati krivdo, preden se je spravil v stanje neprištevnosti. Razlikujemo med tremi možnostmi ravnanja storilca. Pri prvi možnosti storilec oblikuje svoj naklep glede izvršitve kaznivega dejanja še v stanju prištevnosti. Druga možnost je, kadar storilec nima naklepa glede kaznivega dejanja v normalnem duševnem stanju, ampak vseeno izvrši protipravno dejanje v neprištevnem stanju. Tretja možnost se nanaša na različne situacije, ki nastanejo v javnem prometu, kadar storilec zaradi utrujenosti in izčrpanosti zaspi in izvrši kaznivo dejanje. Kot je bilo že omenjeno, velja v Angliji anglo-ameriški kazenski pravni sistem, v tem sistemu se ne uporablja instituta actio libera in causa, ampak imajo podobna pravila z namenom kaznovanja storilcev, ki se prostovoljno spravijo v stanje omamljenosti in izvršijo kaznivo dejanje. V nemškem pravu kazniva dejanja izvršena v alkoholiziranem stanju, razvrščajo v dve kategoriji. V prvo kategorijo zapadejo kazniva dejanja, za katere uporabimo institut actio libera in causa. V drugo skupino pa uvrščamo izvršena kazniva dejanja, za katere se ne more uporabiti navedeni institut, ampak zanje velja subsidiarno pravilo, ki je zapisano v zakonu in ureja popolno omamljenost. V nadaljevanju je predstavljena preučena slovenska sodna praksa v povezavi z institutom actio libera in causa, opisane so tudi pomembnejše sodbe angleških sodišč, v katerih se opazi podobnost z institutom actio libera in causa. Preučena sodna praksa nemških sodišč vsebuje sodbi, ki prikazujejo uporabo člena popolne omamljenosti.
Keywords: actio libera in causa, neprištevnost, duševno stanje, alkohol, droga, psihoaktivne snovi, krivda
Published: 16.05.2016; Views: 2309; Downloads: 232
.pdf Full text (590,15 KB)

10.
Nadzor nad psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji in Evropski uniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Purkat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bom predstavila mehanizme nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v RS in EU ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami opredeli novo psihoaktivno snov kot narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na seznamih teh konvencij. Vse države članice EU se srečujejo z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi, ki zaradi njihove široke dostopnosti (internet) predstavljajo tveganje za zdravje posameznika in javno zdravje. Osnovni problem je, da nove psihoaktivne snovi niso uvrščene na seznam prepovedanih drog, dodaten problem pa predstavljajo dolgotrajni zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Zapleten in dolgotrajen mehanizem za nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi na ravni EU se kaže kot dokaj neučinkovit. Vzpostavitev nadzora nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi iskanje in nastanek nenadzorovanega nadomestka. Pomanjkanje znanstvenih študij o škodljivih učinkih novih psihoaktivnih snovi dodatno otežuje zakonske postopke nadzora. Namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti obseg pojava in vrsto novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji in EU ter odzivanje držav članic in EU v smislu ustreznega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Opravila bom primerjalno študijo različnih modelov nadzora (individualni, generični in analogni princip) v državah članicah EU ter predlagala možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji.
Keywords: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zakonski nadzor, zakonodajni postopek, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Published: 30.07.2014; Views: 1049; Downloads: 241
.pdf Full text (442,25 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica