| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pravni in etični izzivi medicinskih sester pri obravnavi pacienta na enoti za forenzično psihiatrijo
Iris Srebot, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Forenzična psihiatrija je smer klinične psihiatrije, ki obravnava paciente z duševno boleznijo, ki so v obdobju neprištevnosti storili kaznivo dejanje. Medicinska sestra na tem področju se kljub zavedanju načel profesionalne etike nemalokrat znajde v situacijah, ki ji predstavljajo etični izziv. Pomembno je, da vedno ravna v dobro pacienta in si prizadeva za čim boljši terapevtski odnos. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi pravnimi in etičnimi izzivi se najpogosteje srečujejo medicinske sestre na tem področju. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo opravili pregled literature. Članke smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Science, z upoštevanjem iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Celoten potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Za prikaz sinteze raziskav smo uporabili narativni opis. Rezultati: Glede na primernost identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 13 člankov. Raziskave so pokazale, da so najpogostejši pravni in etični izzivi medicinskih sester na enoti za forenzično psihiatrijo spoštovanje avtonomije in dostojanstva, informirana privolitev, spoštovanje pravic pacienta, zdravljenje proti volji, uporaba prisilnih varovalnih ukrepov, zagotavljanje enakopravnosti in nudenje kakovostne oskrbe ob stalno prisotnem strahu. Razprava in zaključek: Zaradi naraščanja števila forenzičnih pacientov je pomembno, da se medicinske sestre zavedajo pomena etičnega ravnanja in poznavanja pravne podlage tega področja. Ob pojavu etično sporne situacije je vedno treba delati v dobro pacienta v skladu s svojimi poklicnimi obveznostmi.
Keywords: etičnost, forenzična psihiatrija, pacient, izziv, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 122; Downloads: 45
.pdf Full text (772,84 KB)

2.
Ali obstaja povezava med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj? : magistrsko delo
Žiga Kodrič, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Keywords: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 300; Downloads: 54
.pdf Full text (1,26 MB)

3.
Informiranost odrasle populacije o zdravstveni obravnavi forenzičnega pacienta
Matej Vake, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno obravnavo forenzičnega pacienta in informiranost ljudi v družbenem okolju o forenzični psihiatriji, pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 110 naključno izbranih oseb, starejših od 18 let. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketirani zavedajo slabega poznavanja področja forenzične psihiatrije in forenzičnega pacienta; strinjajo se, da gre pri pacientih v forenzični psihiatriji za zavarovanje družbe pred pacientom z duševno motnjo, in da je forenzični pacient storilec kaznivega dejanja, ki ga je storil zaradi duševne motnje; večina jih ne ve, ali je njihovo zdravljenje lahko uspešno; polovica jih meni, da so taki pacienti nevarni za družbo in s strani družbe stigmatizirani. Razprava in zaključek: Področje forenzične psihiatrije in forenzičnih pacientov ter njihove zdravstvene obravnave je deležno premalo pozornosti. Rezultati kažejo slabo poznavanje zdravstvene obravnave forenzičnih pacientov in slab odnos do njih. Problematika zahteva več javnih razprav, kar bi pripeljalo do boljše informiranosti družbe o takšnih pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi, posledično bi jih okolica tudi manj diskriminirala in stigmatizirala.
Keywords: forenzična psihiatrija, forenzični pacient, zdravstvena obravnava, informiranost
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 280; Downloads: 32
.pdf Full text (1,84 MB)

4.
Znanje in odnos zdravstvenih delavcev v psihiatriji do uporabe fizičnega omejevanja pri pacientih z duševnimi motnjami
Maruša Brglez, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Fizično omejevanje pacienta se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja oz. za obvladovanje pacientovega nevarnega vedenja. Raziskave so potrdile, da se je uporaba fizičnega omejevanja pri pacientih na psihiatričnih oddelkih v zadnjem desetletju znatno povečala. Namen zaključnega dela je bil, raziskati znanje in odnos zaposlenih v psihiatriji do uporabe tega ukrepa pri pacientih z duševnimi motnjami. Metode: Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabljen je bil validiran vprašalnik (n = 80). Analiza in prikaz rezultatov sta bila izvedena s pomočjo programske opreme IBM SPSS 28.0 ter deskriptivnih in inferenčnih statističnih metod. Rezultati: Ugotovili smo, da je v povprečju imelo 73 (90,0 %) anketirancev ustrezno znanje o fizičnem omejevanju. Prav tako je 70 (90,0 %) anketirancev imelo pozitiven odnos do fizičnega omejevanja. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci na psihiatričnem področju pri obravnavi pacientov pogosto uporabljajo fizično omejevanje, zato je pomembno, da imajo ustrezno znanje o uporabi tega ukrepa, saj se le s strokovnim pristopom, ki temelji na znanju, razvije ugoden in pozitiven odnos do fizičnega omejevanja.
Keywords: Posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega, pacienti z duševnimi motnjami, psihiatrija
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 398; Downloads: 101
.pdf Full text (846,64 KB)

5.
Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijo
Tanisa Jahić, 2019, master's thesis

Abstract: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Keywords: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Published in DKUM: 27.01.2020; Views: 1203; Downloads: 243
.pdf Full text (5,18 MB)

6.
Uporaba in poznavanje kognitivno vedenjske terapije v psihiatrični zdravstveni negi
Jana Lončarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je kolaborativni pristop, ki pomaga pacientom prepoznati disfunkcionalne misli in vedenjske vzorce ter jih zamenjati z bolj primernimi. Izkušnje iz otroštva izoblikujejo človekova prepričanja o samem sebi ter o svetu, ki ga obdaja. Takšna prepričanja so jedro njegove percepcije okolice, ki je lahko pozitivna ali negativna. KVT je pristop, ki se v tujini prakticira na vseh področjih zdravstvene nege in ki ga poleg psihoterapevtov in psihiatrov izvajajo tudi diplomirane medicinske sestre. Namen zaključnega dela je bil raziskati samooceno uporabe in poznavanja KVT pri zaposlenih na Oddelku za psihiatrijo.
Keywords: samoocena, terapevt, psihološki pristop, medicinska sestra, psihiatrija, zdravstvena nega
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1559; Downloads: 206
.pdf Full text (1007,03 KB)

7.
Problematika kajenja pri pacientih z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju
Eva Ornik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Za področje psihiatrične zdravstvene nege je pomembno, da poznamo problematiko kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Namen diplomskega dela je raziskati področje kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju ter dejavnike, ki vplivajo na kajenje, kako to doživljajo posamezniki, ter kaj vpliva na odločitev o prenehanju kajenja. Raziskovalna metodologija in metode: Za predstavitev teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled in analizo slovenske in tuje literature iz področja, ki ga opisujemo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, raziskovali smo s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo na koncu analizirali in jih predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je od 100 anketirancev, kar 79 trenutnih kadilcev, 11 bivših kadilcev in 10 nekadilcev. 42 % anketirancev ne razmišlja o prenehanju kajenja. O pomembnosti kajenja je kar 42 % anketirancev na lestvici od 1 do 10, izbralo 10. Večina anketirancev, 87 %, meni, da so odvisni od kajenja. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je med pacienti z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju veliko trenutnih ali bivših kadilcev, ki kljub zavedanju, da kajenje škoduje zdravju, še vedno kadijo. Do prenehanja kajenja bi večino pripeljala želja po izboljšanju zdravstvenega stanja, bolezen njihovih bližnjih kot posledica kajenja ter prihranek oziroma pomanjkanje denarja.
Keywords: psihiatrija, psihiatrični pacient, kvaliteta življenja, prenehanje kajenja, nikotinska odvisnost
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1193; Downloads: 173
.pdf Full text (812,97 KB)

8.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Keywords: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 2238; Downloads: 330
.pdf Full text (752,82 KB)

9.
Vpliv duševne motnje na pacientovo kakovost življenja
Iris Kališnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja in z njo sreča, ni pogojena samo s posameznikovim finančnim stanjem in imetjem, ampak predvsem s tem kako zadovoljen je s svojim življenjem. Kakovost življenja ima velik pomen tudi za paciente z duševno motnjo, saj so zaradi svojega stanja velikokrat prikrajšani pri osnovnih stvareh, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju. Pregled literature je pokazal, da na kakovost življenja pacienta z duševno motnjo vpliva veliko dejavnikov, tako pri pacientih pred hospitalizacijo kot pri pacientih v času hospitalizacije in ponovnemu vključevanju v družbo po hospitalizaciji. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov so družina in njena podpora, stigma, razpoložljiva pomoč in možnosti zaposlitve, ki posamezniku omogočajo karseda normalno in neodvisno življenje. V diplomskem delu smo raziskali, kako posamezni dejavniki vplivajo na življenje pacienta z duševno motnjo in ugotovili, da kljub izobraževanju na tem področju in porastu v pojavu duševnih motenj, paciente še zmeraj spremlja močna stigma. Ta izvira iz nerazumevanja duševnih motenj, saj je vsaka drugačna in posebna tako kot tudi vsak posameznik, ki za to motnjo zboli.
Keywords: Psihiatrija, mentalno zdravje, kvaliteta življenja, psihosocialna rehabilitacija, stigma, skupnostna obravnava, resocializacija.
Published in DKUM: 11.07.2019; Views: 1532; Downloads: 234
.pdf Full text (416,04 KB)

10.
Agresivno vedenje pacienta z duševno motnjo in hospitalizacija proti njegovi volji
Lucija Rožič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Agresivno vedenje pacienta predstavlja zdravstvenim delavcem zaposlenim na psihiatričnem področju velik problem. Osebje se z bolj ali manj agresivnimi izbruhi pacientov srečuje vsakodnevno, velikokrat so tudi sami žrtve agresivnih dejanj. Vzrokov za takšno vrsto vedenja je več, eden izmed mnogih je tudi prisilna hospitalizacija. V zaključnem delu smo opisali protokol hospitalizacije proti volji ter predstavili ukrepe in metode, ki se jih zdravstveno osebje poslužuje ob obravnavi agresivnega pacienta. Prav tako smo opisali vlogo in obremenjenost medicinske sestre ob soočanju z agresivnimi izbruhi. Zaključno delo je teoretičnega značaja, pri njegovi izdelavi smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za pisanje smo zbrali s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature. Preden smo jih zapisali v programu Microsoft Office Word smo jih sistematično uredili in analizirali. Tekom pisanja zaključnega dela smo ugotovili, da je ocena tveganja za agresivno vedenje zaposlenim v veliko pomoč pri obravnavi pacientov z duševnimi motnjami. Ustrezen pristop in pravilna komunikacija zmanjšata stopnjo agresivnosti. Velik vpliv na pojav agresivnega vedenja imajo življenjski dejavniki in psihiatrične diagnoze. Zdravstvenemu osebju predstavljajo hospitalizacija proti volji pacienta in agresivni izbruhi velik izziv, zato morajo biti vešči v različnih tehnikah komunikacije, znati morajo predvideti možnost za razvoj agresivnega vedenja, obenem pa tudi ves čas delovati v skladu z etičnimi načeli.
Keywords: Prisilna hospitalizacija, agresija, psihiatrija, deeskalacijske tehnike, nasilje in medicinska sestra.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1788; Downloads: 292
.pdf Full text (882,35 KB)

Search done in 1.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica