11. Celostna obravnava pacienta s shizofrenijoNataša Miklošič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno.
Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom.
Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi.
Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Keywords: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3850; Downloads: 606
 Full text (1,48 MB) |
12. Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjamiUrška Škrjanec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji.
Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016.
Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.
Keywords: Osebnost, osebnostne motnje, psihiatrična zdravstvena nega.
Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 2463; Downloads: 270
Full text (692,80 KB) |
13. Nujna stanja v psihiatrijiTjaša Moškon, 2017, undergraduate thesis Abstract: Nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnjo medicinsko pomoč, je danes veliko. Vsak človek je nekaj posebnega, vsak posameznik ima drugačno mišljenje, vedenje, drugačne vrednote. Na različne travme, dogodke, bolezni se odzovemo drugače, kar pa lahko privede do sprememb v čustvovanju, mišljenju, vedenju, zaznavanju. Takšne spremembe še ne zahtevajo nujnega ukrepanja. Če pacienti postanejo hetero ali avto-agresivni, pa je potrebno takojšnje ukrepanje. Področje psihiatrične urgentne zdravstvene nege zahteva poleg strokovnega znanja izvajalcev, tudi dodatna znanja iz psihiatrije.
Keywords: urgentna stanja v psihiatriji, psihiatrična zdravstvena nega, vloga medicinske sestre v psihiatriji, hospitalizacija brez privolitve pacienta
Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 4806; Downloads: 720
Full text (1,04 MB) |
14. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE MEDICINSKIH SESTER NA PSIHIATRIČNEM PODROČJUAlenka Ornik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Izobraževanje in usposabljanje v zdravstveni negi je trajen proces, ki vključuje izobraževanje za pridobitev licence, klinične izkušnje, specialistično in doživljenjsko izobraževanje ter izpopolnjevanje. Znanja in spretnosti psihiatrične medicinske sestre, potrebna za opravljanje dela, niso v celoti enaka tistim, ki se zahtevajo v splošni praksi zdravstvene nege. Usposabljanje in izobraževanje psihiatričnih medicinskih sester v institucionalnem varstvu spodbuja kakovost zdravstvene oskrbe za stanovalce z duševno boleznijo in izboljšuje zadovoljstvo pri delu. Če želimo, da bo delo medicinske sestre na psihiatričnem področju bolj kakovostno, je nujno potrebno nenehno strokovno izobraževanje, saj le tako lahko sledimo novim izzivom in uspehom na tem področju.
Namen diplomskega dela je predstaviti izobraževanje in usposabljanje medicinskih sester na psihiatričnem področju, ter z raziskavo ugotoviti, kje in na kakšen način medicinske sestre pridobijo potrebna znanja s področja psihiatrične zdravstvene nege.
Uporabili smo kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, ki smo jo sestavili na podlagi prebrane domače in tuje strokovne literature.
Rezultati raziskave so pokazali, da je na slovenskem prostoru potreben podiplomski študij s področja psihiatrične zdravstvene nege. Anketirani so ob vstopu na delovno mesto potrebovali dodatna znanja iz psihiatričnega področja, saj trenutni šolski sistem ne omogoča specializacij oziroma poglabljanj znanja s področja psihiatrije. Najustreznejša metoda za pridobivanje novega znanja se anketiranim zdi metoda preučevanja problemov, praktične delavnice in skupinsko delo.
Visok delež zdravstveno negovalnega osebja nima ustreznega usposabljanja na področju psihiatrične zdravstvene nege. Obstaja velika verjetnost, da brez usposabljanja na delovnem mestu in kontinuiranih izvajanj izobraževanj, nova znanja ne bodo sprejeta, razumljena in prenesena v prakso. Zato je nujno izvajanje usposabljanja in izobraževanja v psihiatričnih ustanovah in omogočiti podiplomski študij s področja psihiatrične zdravstvene nege.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 2313; Downloads: 306
Full text (564,44 KB) |
15. VPLIV SUPERVIZIJE NA ODNOSE IN DELO V NEGOVALNEM TIMU NA PSIHIATRIČNEM PODROČJUAnja Prajnšperger, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljen vpliv supervizije na delo in odnose v negovalnem timu na psihiatričnem področju. Supervizija je metoda, namenjena strokovnjaku, ki mu skozi poklicno refleksijo omogoča profesionalni razvoj, razbremenjevanje, razširjanje znanja in spretnosti. Posredno je namenjena tudi uporabniku, saj omogoča kvalitetnejše storitve. V diplomskem delu smo predstavili cilje supervizije, dejavnike, ki vplivajo na uspešnost supervizije, timsko supervizijo, dejavnike stresa v psihiatrični zdravstveni negi in supervizijo v zdravstveni negi.
V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena v socialno-varstvenem zavodu Dom Nine Pokorn Grmovje. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kako je supervizija vplivala na odnose v negovalnem timu in na opravljanje dela. Rezultati so pokazali, da so odnosi v negovalnem timu bolj sproščeni, kakovost nudenja oskrbe se je povečala, pojavnost obremenitev pa se je zmanjšala le delno, čeprav se je pa samo soočanje s stresom in obremenitvami izboljšalo. Glede na rezultate lahko zaključimo, da so dosegli cilje supervizije. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da ni statistično pomembne razlike med oceno vloge supervizije in delovno dobo anketiranih.
Keywords: supervizija, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacija, stres, odnosi
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 1357; Downloads: 187
Full text (894,61 KB) |
16. Stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami med mladimiBarbara Cafnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami in njene posledice. Stigmatizacija je sociološki pojem, ki označuje močno neodobravanje in negativen odnos družbe do drugačnosti ter jo lahko razumemo kot zaznamovanost posameznika zaradi določene atipične lastnosti. Beseda stigma izhaja iz grščine in pomeni znamenje oz. znak, najpogosteje nanašajoč se na ožigosanje sužnjev, kriminalcev ali izdajalcev v želji po njihovi izključitvi iz družbe. Ker je stigmatizacija pacientov v porastu, je v diplomskem delu predstavljen tudi koncept stigmatizacije in njena destigmatizacija.
Keywords: stigmatizacija, duševna motnja, destigmatizacija, pacient z duševno motnjo, psihiatrična zdravstvena nega
Published in DKUM: 25.04.2014; Views: 4037; Downloads: 642
Full text (1,10 MB) |
17. ANALIZA VARNOSTI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI S PODROČJA MENTALNEGA ZDRAVJA PRI OBRAVNAVI NASILNEGA VEDENJA PACIENTAAndreja Černoga, 2013, master's thesis Abstract: V delu je obravnavana varnost zaposlenih pri obravnavi nasilnega vedenja pacienta v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali v zdravstvenih ustanovah imajo, uporabljajo in upoštevajo smernice ter standarde za izboljševanje varnosti in prikazati, ali imajo zaposleni v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja zagotovljeno varnost z uvedbo in uporabo smernic, standardov in upoštevanjem zakonov pri nasilnih incidentih.
Za instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik za zaposlene v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja. Za drugi del instrumentarija smo uporabili poizvedovanje, opravili smo standardizirani intervju z vodji zdravstvene nege oziroma z zaposlenimi s področja kakovosti v bolnišnici o uporabi standardov, smernic, kliničnih poti v ustanovah in o analizi incidentov na letni ravni. K sodelovanju smo povabili vse psihiatrične ustanove v Sloveniji. Povabilu so se odzvale Psihiatrična bolnišnica Ormož, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Vzorec je zajel zaposlene v zdravstveni negi, to so srednje medicinske sestre ali zdravstveni tehniki in diplomirane medicinske sestre ali diplomirani zdravstveniki v psihiatričnih bolnišnicah na sekundarni ravni v Sloveniji v obdobju od 12. 2. 2013 do 14. 3. 2013.
Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah na sekundarni ravni počutijo varne na svojih delovnih mestih. Za obravnavo pacienta, ki izkazuje nasilno vedenje, uporabljajo smernice, standard oziroma klinično pot za uporabo posebnih varovalnih ukrepov in upoštevajo zakonodajo.
Za izboljšanje varnosti zaposlenih v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja pri obravnavi nasilnega vedenja pacienta predlagamo izobraževanje zaposlenih s področja preprečevanja nasilnih incidentov, s področja obravnave nasilnega pacienta in področja kakovosti. Potrebno je uvesti standard za obravnavo nasilnega pacienta v psihiatričnih bolnišnicah ter ga uporabljati in upoštevati.
Keywords: varnost, kakovost, standard, nasilje, zaposleni, psihiatrična zdravstvena nega, pacient
Published in DKUM: 29.08.2013; Views: 2321; Downloads: 474
Full text (778,83 KB) |
18. Odnos študentov do oseb z duševno motnjoTina Glušič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene duševne bolezni in pojem stigmatizacija. Duševne bolezni niso nekaj oddaljenega in čudaškega, temveč so prisotne tako rekoč v vseh strukturah družbe. V današnjem času se čedalje več govori o duševnih motnjah, vendar nanje še vedno reagiramo s strahom, nezaupanjem, celo odporom. Kljub spoznanju, da duševna bolezen ni nalezljiva, je naša kulturna zavest dostikrat obremenjena z mitološko sliko ljudi z duševno motnjo. Usodni premik, ki nas pripelje k sprejemanju »drugačnih«, se mora najprej zgoditi v nas samih, našem mišljenju in odnosu do njih.
Keywords: duševna bolezen, stigmatizacija, psihiatrična zdravstvena nega, pacient z duševno motnjo.
Published in DKUM: 30.05.2013; Views: 2280; Downloads: 315
Full text (621,76 KB) |
19. ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Milena Novak, 2012, master's thesis/paper Abstract: Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici.
Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku.
Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.
Keywords: starostnik, ocena dejavnikov tveganja za padec, preprečevanje padcev, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.03.2012; Views: 5107; Downloads: 865
Full text (1,72 MB) |
20. Zakonska ureditev duševnega zdravja v SlovenijiBoštjan Rajšp, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno Zakonu o duševnem zdravju in novostim, ki jih je prinesel. Podrobneje je predstavljena pravica do zastopnika, posebni varovalni ukrepi, načrt zdravljenja, sprejem na zdravljenje s privolitvijo, sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ter postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena zakonodaja na področju duševnega zdravja v Sloveniji in državah Evropske unije. Kot primer dobre prakse je s pomočjo že narejene interne študije predstavljen Projekt varovani oddelek iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Predstavljene so strokovne službe, ki izvajajo svoje delo na varovanem oddelku s poudarkom na službi zdravstvene nege. Podrobneje je predstavljen sprejem in odpust stanovalca na oziroma iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda.
Na primeru dobre prakse iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je prikazano, da se upoštevajo vsa določila iz Zakona o duševnem zdravju ter da je zdravstvena nega zelo pomemben člen pri obravnavi stanovalcev.
Keywords: Ključne besede: duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, zakon o duševnem zdravju, varovani oddelek.
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 3572; Downloads: 554
Full text (509,03 KB) |
