1. Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijoDarja Kraner, 2024, master's thesis Abstract: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Keywords: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 108; Downloads: 51
 Full text (1,01 MB) |
2. Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnaveMatic Lipaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto
ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Keywords: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 424; Downloads: 43
Full text (990,22 KB) |
3. Vpliv dejavnikov stresa na zdravje pri diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih delovnih terapevtih v Psihiatrični bolnišnici BegunjeMateja Lunar, 2023, master's thesis Abstract: Ljudje tretjino svojega življenja preživijo na delovnem mestu, zato je zelo pomembno, da se tam počutijo dobro. Dejstvo pa je, da se na delovnem mestu vsakdo lahko srečuje s stresom. Diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti sodijo med poklice, ki so stresu še toliko bolj izpostavljeni. Dodaten stres za zaposlene pa predstavlja še delo s psihiatričnimi pacienti.
Namen in cilj magistrskega dela je bilo ugotoviti in analizirati dejavnike stresa, ki vplivajo na zdravje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih delovnih terapevtov v Psihiatrični bolnici Begunje; ugotoviti, v kolikšni meri je stres prisoten pri obeh poklicih in razliko v stopnji stresa med njimi ter opredeliti povezavo med dejavniki stresa in vplivom na zdravje.
Pri raziskovanju smo od statističnih metod za preverjanje hipotez in za zanesljivost merjenja uporabili izračun Cronbach alfa koeficienta ter Mann-Whitney U test za testiranje razlik med dvema poklicnima skupinama. Pri bivariatni analizi smo uporabili še hi-kvadrat test. V primeru, da predpostavke za izvedbo hi-kvadra testa niso bile izpolnjene, smo namesto hi-kvadrat statistike interpretirali Kullback 21-test. Za namen magistrske naloge smo izvedli anketo med diplomiranimi medicinskimi sestrami in diplomiranimi delovnimi terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje izpostavljeni stresu, da so stresu bolj izpostavljeni diplomirani delovni terapevti in da so najpogostejši dejavniki za razvoj stresa prekomerne delovne obremenitve.
Keywords: dejavniki stresa, diplomirana medicinska sestra, diplomirani delovni terapevt, psihiatrična obravnava
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 630; Downloads: 91
Full text (1,53 MB) |
4. Ocena učinkovitosti programa skupnostne psihiatrične obravnave in kakovost življenja (vključenih) uporabnikovDanijela Čurič Korpar, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je namenjena zdravljenju in pomoči ljudem s hudimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju.
Metode: V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 80 pacientov, ki so vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZD MS), in 80 oseb z duševno boleznijo, ki niso vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota. V sklopu kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 12 intervjujev s pacienti, ki so vključeni v program SPO ZD MS.
Rezultati: Pacienti, ki so vključeni v SPO ZD MS, izkazujejo nižje stopnje zadovoljstva z izbranimi vidiki kakovosti življenja v primerjavi s pacienti, ki niso vključeni v SPO ZD MS. Udeleženci so zadovoljni z delovanjem službe SPO ZD MS. Ugotovljen je bil vpliv na spremembe v življenju na socialnem, zaposlitvenem, finančnem in izobraževalnem področju, pri spoprijemanju s težavami ali stiskami, izboljšanju telesnega zdravja, v odnosu do sebe ter v izboljšanju vsakodnevnega funkcioniranja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo učinkovito delovanje službe SPO ZD MS in vpliv na kakovost življenja oseb. Rezultati so pokazali nezadovoljstvo z naslednjimi področji kakovosti življenja: življenje v celoti, število in kakovost prijateljstev, spolno življenje, zdravje in duševno zdravje. V prihodnje se je treba usmeriti na izboljšanje področij kakovosti življenja, ki jih posamezniki ocenjujemo kot kritična, in raziskavam na področju kakovosti življenja oseb s težavami v duševnem zdravju.
Keywords: kakovost življenja, skupnostna psihiatrična obravnava, duševna bolezen
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 1051; Downloads: 138
Full text (3,12 MB) |
5. OBRAVNAVA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTITatjana Skoliber, 2012, master's thesis/paper Abstract: Skupnostna psihiatrična obravnava je sodobni pristop k zdravljenju in rehabilitaciji pacientov z duševnimi motnjami. Skupnostna psihiatrija omogoča obravnavo funkcionalno in geografsko opredeljene populacije. Za njeno uspešno izvajanje je potrebna mreža zdravstvenega in socialnega varstva, ki omogoči nepretrgano zdravljenje, urejanje bivanja, zaposlitev in socialno podporo. V tem primeru smo na severovzhodu Slovenije izvajali zdravstveno psihiatrično obravnavo za 13 pacientov s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami. Namen raziskave je bil oceniti posledice te obravnave glede izida zdravljenja, zadovoljitve njihovih potreb in potreb njihovih svojcev, zagotovitve nepretrganosti obravnave in predvidene manjše uporabe hospitalizacij proti volji. Ocenili smo tudi dolžino in število hospitalizacij pri teh pacientih.Uporabljena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija. Podatke smo zbirali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic: ocenjevalna lestvica HONOS (Health of the Nation Outcome Scales), ocenjevalna lestvica CANSAS (Camberwell Assessment of Need-short version) in intervju za oceno potreb sorodnikov, ki skrbijo za paciente s shizofrenijo na podlagi vprašalnika avtorja Wancata et.al., 2006.
Sklep. Raziskava je pokazala ugodne učinke organiziranega strokovnega pristopa pri obvladovanju duševnih motenj pri izbranih pacientih. Približanje dejavnosti v pacientovo ožje življenjsko okolje zniža stopnjo hospitalizacije in stabilizira bivanje v družinskem in delovnem okolju.
Keywords: Duševno zdravje, skupnostna psihiatrična obravnava, asertivna delovna skupina.
Published in DKUM: 09.05.2012; Views: 4614; Downloads: 760
Full text (2,06 MB) |
