| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Psihične obremenitve medicinskih sester zaradi dela s covid-19 pozitivnimi osebami
Sonja Košica, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Pandemija COVID-19 je aktualen globalni problem, s katerim se danes spopadamo doma in v svetu. V našem zaključnem delu je opisano duševno zdravje medicinskih sester med izbruhom COVID-19, predstavljeni so dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Metode: V zaključnem delu je bil uporabljen sistematični pregled, izdelali smo analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki na psihične obremenitve medicinskih sester. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v tujih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: 23 člankov, ki ustrezajo našim zahtevam, smo podrobneje analizirali in predstavili ugotovitve in sinteze dokazov. Na podlagi člankov je bilo mogoče ugotoviti, s kakšnimi psihičnimi obremenitvami se spopadajo medicinske sestre v času dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki. Razprava in sklep: Strokovna usposobljenost, količina in kakovost spanja, stres in samo-učinkovitost so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje medicinskih sester. V času epidemije se pri delu s COVID-19 pozitivnimi bolniki soočajo s simptomi depresije, stresom, z anksioznostjo, s pomanjkanjem spanja, z negativnimi čustvi in izgorelostjo. Medicinske sestre so v času COVID-19 psihično preobremenjene. Če ne bo nekaj narejenega na tem področju, bo kmalu veliko število zdravstvenih delavcev imelo psihične težave.
Keywords: COVID 19, medicinska sestra, psihično zdravje.
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 323; Downloads: 146
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Vpliv terapevtske obravnave otrok z motnjami avtističnega spektra na psihično zdravje njihovih staršev
Iris Štefanec, 2017, master's thesis

Abstract: Prihod otroka z motnjami avtističnega spektra (MAS) zmoti družinsko življenje in vpliva na življenja vseh družinskih članov. Ker v Sloveniji posameznikom z MAS v okviru zdravstvene oskrbe ni nudeno dovolj terapevtske podpore, je breme vzgoje pogosto preloženo na starše. Obremenjenost starša pa lahko negativno vpliva na njegovo psihično zdravje in življenjsko blagostanje. Zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti ali lahko na psihično zdravje starša vplivamo z otrokovo vključitvijo v terapevtsko obravnavo. V raziskavo je bilo vključenih 36 staršev otrok z MAS, čigar otroci so bili vključeni v terapevtsko obravnavo na Inštitutu za avtizem in sorodne motnje v okviru projekta Zora. Za namene študije smo sestavili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala COPE – krajša verzija, lestvica starševskega stresa – Parental Stress Scale PSS, Warwick-Edinburgh lestvica zaznanega blagostanja WEMWBS, lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS in CES-D 10 – kratka lestvica zaznane depresije. Starši so vprašalnik izpolnili pred začetkom otrokovih terapij in na koncu. Otrokov napredek smo merili s pomočjo vprašalnika za terapevte. Rezultati so pokazali, da se izraženost težav pri otroku pozitivno povezuje z depresijo pri starših. Sprejemanje otroka se pozitivno povezuje z življenjskim blagostanjem starša. Neposreden vpliv otrokove vključitve v terapevtsko obravnavo na starše ni bil zaznan. Terapevtske obravnave so na psihično zdravje staršev vplivale preko prejete instrumentalne podpore s strani staršev. Instrumentalna podpora, ki so jo starši prejeli tekom terapij, pa ugodno vpliva na stres in življenjsko blagostanje starša. Dobljeni rezultati so nam pomagali razumeti kompleksno povezavo med vključitvijo otroka v terapije in psihičnim zdravjem starša ter izpostavili pomembnost vključitve staršev v terapevtsko obravnavo otroka.
Keywords: avtizem, spekter, psihično zdravje, starši, terapija
Published in DKUM: 18.07.2017; Views: 1544; Downloads: 273
.pdf Full text (769,27 KB)

3.
DEJAVNIKI KARIERNEGA ODLOČANJA ŠTUDENTOV PSIHOTERAPIJE
Tjaša Antolič, 2015, master's thesis

Abstract: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati razlike med osebnostnimi lastnostmi študentov psihoterapije in osebnostnimi lastnostmi ostalih študentov. V študiji smo se osredotočili predvsem na tri vidike, in sicer na model velikih pet faktorjev osebnosti, na samospoštovanje in na vidik psihičnega zdravja (kamor uvrščamo tudi subjektivno blagostanje, depresivno razpoloženje in narcisizem). Preverili smo še, ali karierna odločitev študentov psihoterapije temelji na njihovi preferenci do dela z ljudmi ter ali se za poklic psihoterapevta odločajo socialni tipi ljudi, kar predpostavlja Hollandov model. V študiji je sodelovalo 120 slovenskih študentov, med katerimi je bilo 60 študentov psihoterapije in 60 študentov ostalih smeri (družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih ved), v starostnem razponu od 21 do 52 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz petih lestvic in vprašalnikov, ki merijo osebnostne lastnosti (Vprašalnika velikih pet BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), Lestvice depresivnosti CES-D (Radloff, 1977), Lestvice samospoštovanja RSES (Rosenberg, 1965), Lestvice zadovoljstva z življenjem SWLS (Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985) in Vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979)) ter instrumenta za poklicno odločanje PGI (Tracey, 2002) in Lestvice socialne zaželenosti SDS (Crowne in Marlowe, 1960). Rezultati so pokazali, da študenti psihoterapije, v nasprotju s predpostavko, kažejo manj depresivnega razpoloženja v primerjavi z ostalimi študenti. Prav tako smo ugotovili, da imajo študenti psihoterapije manj izražene narcistične poteze. V nasprotju z našimi hipotezami se je pokazalo, da imajo študenti psihoterapije manj izraženo preferenco do dela z ljudmi ter da jim je v manjši meri blizu delo, ki je po Hollandu (1985) značilno za socialni tip. Pri ostalih osebnostnih lastnostih se niso pokazale statistično pomembne razlike med skupinama. Pridobljeni rezultati imajo tako pomembno teoretično kot aplikativno vrednost. Večjih razlik v osebnostnih lastnostih med skupino ljudi, pri kateri bi pričakovali večjo mero samorefleksije (tj. študenti psihoterapije) in med skupino heterogenih poklicnih preferenc, torej ni bilo mogoče zaznati. S praktičnega vidika raziskava nudi pogled v razjasnitev enega pogostih stereotipov o specifičnih lastnostih psihoterapevtov in večji prevalentnosti duševnih težav pri tej skupini oseb. Očitno veliko podpore za omenjen stereotip ni, dodatno pa je mogoče zaključiti, da so razlike med skupinami očitno manjše kot razlike znotraj skupin.
Keywords: model velikih pet, psihično zdravje, samospoštovanje, psihoterapija, karierno odločanje
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 1690; Downloads: 315
.pdf Full text (894,09 KB)

4.
ANALIZA PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA IN SAMODETERMINIRANOSTI PRI ZAPOSLENIH, ČLANIH SINDIKATA SKEI
Maja Kalamar, 2014, master's thesis

Abstract: Psihološko dobro počutje in samodeterminiranost, kot del širokega koncepta dobrega počutja, sta se šele v zadnjem desetletju začela dobro razvijati. Raziskovalci vedno znova ugotavljajo, kakšne in koliko pozitivnih vplivov prinašata posameznikom, ki ali zavestno ali slučajno delujejo po načelih, ki povečujejo psihološko dobro počutje (sprejemanje samega sebe, osebnostni razvoj, opredeljeni jasni cilji v življenju, upravljanje lastnega okolja, smisel življenja ter vzpostavljanje pozitivnih odnosov z drugimi) oziroma zadovoljujejo osnovne tri psihološke potrebe – po kompetencah, avtonomiji in sorodnosti. V magistrski nalogi smo se posvetili predvsem temu, kaj sta psihološko dobro počutje in samodeterminiranost, na kakšne načine ju povečevati, dvigniti oziroma ohranjati ter kakšne posledice prinašata. Tako smo preko raziskave poskušali ugotoviti, ali sta prisotna pri zaposlenih, članih sindikata SKEI.
Keywords: dobro počutje, psihološko dobro počutje, samodeterminacija, psihično zdravje, SKEI
Published in DKUM: 22.05.2014; Views: 1393; Downloads: 186
.pdf Full text (1,83 MB)

5.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Keywords: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Published in DKUM: 26.07.2010; Views: 7774; Downloads: 1903
.pdf Full text (735,81 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica