1. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (12,24 MB) |
2. Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTjaša Kovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe.
Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju.
Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti.
Keywords: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (5,45 MB) |
3. Vpliv plesa na učenje angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko deloVita Žmaher, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, temelji na proučevanju pouka angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter motivacije učencev za učenje. Avtorji opažajo največjo splošno motivacijo za učenje v tem obdobju, a se ta kasneje zmanjšuje, kar postavlja v ospredje potrebo po strategijah za ohranjanje ali povečanje motivacije učencev za učenje angleškega jezika. Integracija plesa v pouk tujega jezika se je izkazala kot učinkovit pristop, kjer učenec prevzame aktivno vlogo. Ustvarjalni gib, kot metoda poučevanja, se kaže kot pomemben, zlasti v celostnem razvoju otroka. Raziskave povezujejo nevroznanost, gibanje in učenje ter potrjujejo, da gibanje pozitivno vpliva na akademski uspeh. Teoretični del magistrskega dela opredeljuje pomembnost uvajanja angleškega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in modele poučevanja le-tega, vključno z integriranim učenjem angleškega jezika s plesom. Empirični del, ki je bil izveden na plesni šoli, kjer je sodelovalo 40 učencev eksperimentalne skupine in 41 učencev kontrolne skupine, potrjuje pozitivne učinke poučevanja angleščine ob plesu na pozornost, sodelovanje, končno znanje in motivacijo učencev v primerjavi s klasičnim poukom, ki ne izkoristi celotnega potenciala otrokove ustvarjalnosti in potrebe po gibanju. Plesna vključitev v učni proces poveča motivacijo za nadaljnje učenje angleščine, kar odpira nove možnosti za izboljšanje poučevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Keywords: ples, poučevanje tujega jezika angleščine, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,04 MB) |
4. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, master's thesis Abstract: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Keywords: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 101; Downloads: 29
Full text (4,11 MB) |
5. Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko deloKatja Brumen, 2022, master's thesis Abstract: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu.
V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence.
V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.
Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 895; Downloads: 218
Full text (1,59 MB) |
6. Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko deloVeronika Kadilnik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Keywords: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 984; Downloads: 118
Full text (1,93 MB) |
7. Razvoj iger in igrač v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri prometnovarnostni vzgojiNina Šulc, 2020, master's thesis Abstract: Igra je za vsakega otroka izredno pomembna, saj skozi njo spoznava in si pomaga pri razumevanju resničnega sveta. Omogoča mu namreč, da preizkuša različne družbene vloge, da zna sprejemati in postavljati pravila, hkrati pa si otrok pri igranju gradi samozavest, komunikacijo, pozitiven odnos do drugih itd. Zato je zelo dobrodošlo, da tudi v šolo prinašamo različne igre, t. i. didaktične igre, ki imajo jasno zastavljen cilj iz nacionalnega učnega načrta in predstavljajo odlično podporo učnemu procesu. Ne samo, da bodo učenci veliko bolj motivirani, aktivni udeleženci učnega procesa, ob igranju iger se bodo tudi zabavali. Najpomembnejše pa je, da se bodo skozi igro nevede tudi učili oz. utrjevali snov. Vsaka igra, ki jo pripravljamo, pa mora biti tudi vsebinsko ustrezna za predmet in starostno stopnjo otrok. Različni avtorji so o prometu zapisali že veliko, zato se nam je zdela tukaj odlična priložnost, da vse, kar o prometu vemo in je primerno za določeno starostno stopnjo otrok, uporabimo v didaktičnih igrah. Otroci namreč še vedno veljajo za izredno rizično skupino v prometu, saj se v veliki meri še ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje.
Ravno zaradi tega, da izboljšamo njihovo znanje o odgovornem obnašanju in ravnanju v prometu in posledično s tem tudi njihovo varnost, smo razvili 9 didaktičnih iger s področja prometnovarnostne vzgoje. Od tega so tri igre primerne za prvi, tri za drugi in tri za tretji razred osnovne šole. Namenjene so obravnavi tematiki pri predmetu spoznavanje okolja, pri posebej tistih temah, ki se dotikajo prometnih vsebin npr. varno na poti v šolo, prevozna sredstva, pomen rumene rutice, prometni znaki pomembni za pešce ipd. Igre smo zasnovali tako, da z njimi učenci usvajajo različne cilje, se izobražujejo in ponavljajo teoretične vsebine iz prometnega področja, vse to pa bodo kasneje prenašali v prakso, realno okolje. Didaktične igre so izdelane doma in so plod lastne ideje, lahko jih izdela vsak učitelj. Vsebujejo tudi igralne kartončke z nalogami za posamezni razred, ki se lahko pri igrah uporabijo. Ker smo s pomočjo iger želeli krepiti tudi sodelovanje, skupinski duh, »zdravo« tekmovalnost, je igre možno igrati v manjših skupinah. Prav tako pa smo za učitelje pripravili tudi učne priprave za izvedbo učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja, ki se dotikajo vsebin iz prometnovarnostne vzgoje, v katerih smo podali vsebinske predloge za izvedbo posameznih etap učne ure in v katere smo vključili tudi svoje didaktične igre, ki v zadnji etapi učne ure služijo ponovitvi usvojene snovi.
Keywords: prometna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, igra in igrača, spoznavanje okolja.
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 872; Downloads: 169
Full text (4,58 MB) |
8. Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcevMonika Špilar, 2018, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje.
V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred.
Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede.
Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Keywords: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 3306; Downloads: 297
Full text (959,09 KB) |
9. Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobjeNina Horvat, 2018, master's thesis Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno.
V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev.
Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Published in DKUM: 10.05.2018; Views: 1962; Downloads: 298
Full text (1,68 MB) |
10. (Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobjuPolonca Šek, 2017, original scientific article Abstract: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1324; Downloads: 170
Full text (96,58 KB)
This document has many files! More... |
