| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GIBALNA AKTIVNOST OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJE
Urška Obrovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni aktivnosti otrok med Podravsko, Osrednjeslovensko in Obalno-kraško regijo Slovenije. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 655 otrok, od tega je bilo 324 deklic in 331 dečkov. Otroci so v času anketiranja obiskovali vrtec, prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred osnovnih šol v Obalno-kraški, Podravski in Osrednjeslovenski regiji. Gibalno aktivnost otrok so ocenjevali starši na podlagi anonimnega vprašalnika v sklopu raziskave "Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga". Razlike v gibalni aktivnosti otrok med zgoraj omenjenimi regijami smo izračunali z analizo variance (ANOVA), statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Slednje smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da v gibalni aktivnosti otrok med Obalno-kraško, Podravsko in Osrednjeslovensko regijo ni statistično pomembnih razlik. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med deklicami iz Obalno-kraške, Podravske in Osrednjeslovenske regije, obstajajo pa te med dečki.
Keywords: Gibalni razvoj, telesni razvoj, bivalno okolje, gibalna aktivnost, vrtec, prvo in drugo triletje.
Published: 07.07.2009; Views: 2807; Downloads: 871
.pdf Full text (893,81 KB)

2.
VARNO RAZISKOVANJE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU KOROŠKIH OSNOVNIH ŠOL
Nina Rožej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava varnostni vidik dela tekom učnega procesa na razredi stopnji pri naravoslovnih predmetih. V uvodnem delu so najprej predstavljene potencialne nevarnosti, na katere naj bi bil pripravljen učitelj, v nadaljevanju pa je raziskano, kolikšno pozornost namenjajo učitelji razrednega pouka sami varnosti pred in med samim učnim procesom, koliko so na nevarnosti, ki se lahko zgodijo, pripravljeni, ter v kolikšni meri predvidevajo (potencialne) nevarnosti, ki bi se med delom lahko zgodile. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode raziskali, kateri viri in v kolikšni meri vplivajo na samo znanje učiteljev glede varnosti v razredu in na terenu; kako učitelji ocenjujejo svoje znanje glede varnosti v razredu in na terenu ter v kolikšni meri se učitelji zavedajo (ne)varnosti oziroma so na le-to pripravljeni. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo za to diplomsko delo pripravljenega vprašalnika. Anketni vprašalnik sta rešila 102 učitelja koroških osnovnih šol, ki poučujejo na razredni stopnji. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na vrsto izobrazbe, trajanje pedagoške prakse, glede na razred poučevanja ter vrsto šole. Spremenljivka za spol ni bila vključena zaradi premajhnega števila učiteljev moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji pri oceni svojega znanja o varnosti v razredu in na terenu zelo samozavestni; pozorni so na samo varnost tekom učnega procesa, vendar ne v tolikšni meri, kot to stanje izražajo njihove ocene znanja glede varnosti. Njihovo znanje o varnosti velikokrat temelji na osnovi neformalnih virov.
Keywords: Varnost v razredu, varnost na terenu, prvo triletje, drugo triletje, kombiniran pouk, izkustveno učenje.
Published: 08.10.2009; Views: 2475; Downloads: 216
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI UČITELJEVEM DELU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Katja Šafer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Področje vzgoje in izobraževanja je že v preteklih desetletjih prejšnjega stoletja doživljalo velike spremembe, saj se je med drugim moralo spoprijeti z vedno večjimi zahtevami sodobne družbe, ki se nanašajo na vključevanje in vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šoli. Šolstvo se je informatiziralo in sprejelo uporabo IKT kot del vsakdana, saj prav na vsa družbena področja prodirajo dosežki avtomatizacije, elektronike in kibernetike in nujno je, da se mladina na to ustrezno pripravi (Blažič idr., 2003, str. 257). Brez vključevanja IKT v različne segmente vzgoje in izobraževanja si sodobnega načina pouka in učenja torej ni več mogoče predstavljati, saj nam nudi nove možnosti preoblikovanja izobraževanja, nove zmožnosti in kapacitete za učenje, nedvomno pa učitelju tudi olajša delo. K tem novodobnim spremembam pa lahko veliko prispeva tudi izobražen in osveščen e-kompetenčni učitelj. Le takšni učitelji so lahko dandanes optimalno učinkoviti pri svojem delu, prav tako pa bodo lahko dosegali več zastavljenih ciljev (Newhouse, 2002b, povz. po Brečko in Vehovar, 2008, str. 140). V diplomskem delu je prikazana uporaba IKT pri učiteljevem delu v prvem in drugem triletju osnovne šole, in sicer učiteljev odnos do uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu, mnenje o opremljenosti šol z IKT, pogostost uporabe IKT pri pouku in izven pouka, predmeti in dejavnosti uporabe IKT, uporaba in znanje o uporabi izbrane programske ter strojne učne opreme, uporaba e-gradiv pri pouku, predmeti, pri katerih je uporaba e-gradiv najpogostejša, usposobljenost učiteljev za delo z IKT, vloga učitelja v primerjavi z IKT in najpomembnejše prednosti, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi IKT v šoli.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, vzgoja in izobraževanje, učitelj, prvo in drugo triletje, informacijska družba, informatizacija šolstva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-izobraževanje, e-gradiva, učenje na spletu.
Published: 17.06.2010; Views: 3515; Downloads: 410
.pdf Full text (3,03 MB)

4.
ZNANJE UČENCEV O ASTRONOMIJI V PRVIH DVEH TRILETJIH OSNOVNE ŠOLE
Andreja Krofl, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali, kolikšno je znanje učencev o astronomiji v 1. in 2. triletju osnovne šole in v kolikšni meri je to odvisno od stratuma, obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin v šoli ter drugih, izvenšolskih dejavnikov (obiskovanje astronomskih krožkov, članstvo v astronomskih društvih, branje astronomskih revij in knjig, gledanje astronomskih oddaj, starši). V teoretičnem delu predstavimo pojem astronomija, astronomske vsebine v osnovni šoli, didaktične pristope in izzive pri poučevanju astronomije in vplive na znanje astronomije. V empiričnem delu predstavimo načrt raziskave in izvedbo le-te. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika 725 učencev osmih osnovnih šol v Sloveniji in jih statistično preverili. Ugotovili smo, da je znanje učencev o astronomiji v splošnem pomanjkljivo in da ni odvisno od stratuma ter obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin. Od drugih dejavnikov, naštetih zgoraj, pa je znanje odvisno samo od gledanja astronomskih oddaj – rezultati kažejo, da je znanje učencev, ki te oddaje gledajo, večje od tistih, ki jih ne gledajo.
Keywords: astronomija, osnovna šola, prvo triletje, drugo triletje, znanje učencev, empirična raziskava
Published: 21.04.2015; Views: 811; Downloads: 113
.pdf Full text (1,25 MB)

5.
GOZDNA PEDAGOGIKA SKOZI OČI UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Mojca Sumrak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Gozdna pedagogika skozi oči učiteljev razrednega pouka sestavljata dve zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretična in empirična. V teoretičnem delu predstavljamo izkustveno učenje, gozd kot življenjski prostor in učilnico ter vpliv gozda na posamezna področja otrokovega razvoja. V poglavju Gozdna pedagogika je predstavljen njen idejni izvor, pojavljanje v Sloveniji in njena uporaba. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave vezani na:  poznavanje termina gozdna pedagogika,  njeno načrtovanje in izvajanje,  razloge za (ne)izvajanje le te. Ugotovili smo, da je gozdna pedagogika med intervjuvanimi učitelji dobro poznana; da se učitelji kljub kompetentnosti odločajo za sodelovanje z zunanjim izvajalcem; da učni načrt s svojimi vsebinami močno vpliva na odločitev za odhod v gozd ter da večina intervjuvanih učiteljev načrtuje več kot tri obiske gozda letno.
Keywords: gozdna pedagogika, prvo in drugo triletje, spoznavanje okolja, načrtovanje in izvajane
Published: 18.08.2016; Views: 1126; Downloads: 180
.pdf Full text (1,99 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica