| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi
Katja Šmit, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice. Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice. Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Keywords: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Published: 19.10.2015; Views: 928; Downloads: 101
.pdf Full text (2,57 MB)

9.
Uporaba biometrije v pametnih mobilnih telefonih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Niki Tomović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano biometrično overjanje na osnovi prstnega odtisa, ki se uporablja kot tehnični varnostni mehanizem v pametnih mobilnih telefonih. Razloženo je njegovo delovanje in praktična uporaba v pametnih mobilnih telefonih, ki so trenutno na voljo na slovenskem trgu in hkrati omogočajo možnost biometričnega overjanja. Pametni mobilni telefoni nam danes omogočajo, da na njih shranjujemo in prenašamo tudi večje količine manj ali pa bolj občutljivih digitalnih podatkov, katerih zloraba bi morebiti lahko popolnoma spremenila naše življenje. Prav zaradi tega se je pojavila želja po informacijski varnosti in zavarovanju teh podatkov, da ne bi prišlo do raznoraznih nedovoljenih vstopov in posegov v naše pametne mobilne telefone. Na področju varovanja podatkov je k temu veliko prispeval hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, saj se je razvila biometrična tehnologija, ki je varovalka pred grožnjami zoper informacijsko varnost v pametnih mobilnih telefonih. Biometrična tehnologija v mobilnem svetu predstavlja novejši varnostni element, kajti omogoča prepoznavanje posameznika na podlagi edinstvenih človeških lastnosti, kot je prstni odtis. Biometrične lastnosti človeka nudijo precej zanesljivo identifikacijo, saj se prstni odtisi posameznikov skozi življenje ne spreminjajo. Biometrija je iz tega razloga postala ena izmed boljših in preprostejših načinov za zagotavljanje učinkovite varnosti ljudi in njihovih podatkov. Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja raziskava in statistična analiza, s katero smo ugotavljali, kako imajo uporabniki pametnih mobilnih telefonov zaščitene svoje naprave ter koliko poznajo in uporabljajo biometrijo v pametnih mobilnih telefonih.
Keywords: biometrija, biometrični podatki, prstni odtisi, mobilni telefoni, pametni telefoni, diplomske naloge
Published: 23.09.2014; Views: 2007; Downloads: 364
.pdf Full text (6,16 MB)

10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica